Ubijalska bakterija ljubezni

Blage želodčne težave ali hujšanje in izguba teka spadajo med zgodnje simptome raka želodca, a ker so zelo nedoločljivi, jih večina ljudi spregleda, pripisuje čemu drugemu. Z napredovanjem bolezni postajajo izrazitejši, zato pozornost ne bo odveč. Med opozorilne znake spadajo prebavne težave, zgaga, bolečine v trebuhu, izguba teka, občutek napihnjenosti že po zaužitju majhne količine hrane, driska ali zaprtje, splošna šibkost in utrujenost, temne lise v blatu, bruhanje krvi. Ob kakršnih kolih težavah se posvetujte z zdravnikom, ki vas bo po potrebi napotil k specialistu gastroenterologu, ta pa bo z natančnim pregledom odkril, ali so težave posledica želodčne razjede, raka ali drugega vzroka. »Slovenija spada v skupino držav, ki ima srednjo do visoko stopnjo pojavnosti raka na želodcu. Pri nas v povprečju zboli 470 bolnikov, na žalost jih 72 odstotkov kljub intenzivnim prizadevanjem onkologov, kirurgov in radioterapevtov te bolezni ne preživi in v letu oziroma dveh umre,« je o eni najbolj zahrbtnih rakavih bolezni iz skupine rakov prebavil povedal prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., spec. internist, gastroenterolog, predsednik Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo (SZGH).

Kriva je bakterija

Z rakom na želodcu strokovnjaki povezujejo določene prehranske navade, saj je bolezen pogostejša med ljudmi, ki pogosto jedo prekajeno, soljeno ali na žaru pripravljeno hrano, ta namreč vsebuje kancerogene nitrite. Nevarnost želodčnega raka nekoliko povečata tudi kajenje tobaka in pitje alkohola, z boleznijo so povezane nekatere druge ozdravljive bolezni, kot je na primer gastritis. V nastanek raka želodca je vpleten še en povzročitelj –– bakterija, s katero je okužena približno polovica prebivalcev v ZDA, starejših od 50 let. Dobra novica je, da je mogoče okužbo z bakterijo odkriti že zgodaj in jo zdraviti ter tako preprečiti nevarno rakavo obolenje.

Slovenski gastroenterologi rešitev na področju odkrivanja raka na želodcu vidijo v novem preventivnem programu, s katerim bi lahko najverjetneje rešili več kot 400 življenj na leto. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je za nastanek kar 89 odstotkov vseh rakov na želodcu odgovorna bakterija Helicobacter pylori. Z njo je okuženih 25 odstotkov Slovencev – večina se okuži že pri šestih letih, največ desetih. Dedki in babice, ki poljubljajo otroke, prežvečena hrana, ki jo damo otroku, duda, ki jo poslinimo – to je le nekaj načinov prenosa bakterije. »Prenaša se z umazanimi rokami skozi usta oziroma z dotiki. To je bakterija ljubezni,« je dodal prof. dr. Borut Štabuc, dr. med. spec. internist, gastroenterolog, predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo na UKC Ljubljana, ki se zavzema za čimprejšnji začetek izvajanja preventivnega programa. Pri SZGH so prvi predlog uvedbe preventivnega programa pripravili že leta 2012, a ni dobil potrebne podpore ministrstva za zdravje. Spet so ga pripravili pred meseci in ga podprli z dodatnimi rezultati svetovnih raziskav ter priporočili Mednarodne agencije za raziskave raka v Lyonu, mednarodnimi priporočili iz Kjota in evropskimi priporočili Maastricht/Florence V. Predlog preventivnega programa je podprl tudi razširjeni strokovni kolegij internističnih strok. Zdaj bo sledila obravnava predloga na zdravstvenem svetu, ki velja za najvišji usklajevalni in posvetovalni organ ministrice za zdravje.

Zdravljenje okužbe rešuje

»Večina sploh ne ve, da so okuženi, bakterijo nosijo v sebi. Če takšno stanje traja 30 oziroma 40 let, lahko pride pri treh odstotkih okuženih do razvoja raka na želodcu, ki je diagnoza z zelo slabo prognozo. Ker ne vemo, pri kom se bo rak na želodcu res pojavil, je najbolj pametno, da poskušamo okužbo ugotoviti pri mladih ljudeh, starih 19 oziroma 20 let v okviru sistematskih pregledov ob zaključku srednje šole z dodatnim testiranjem v okviru navadne krvne preiskave. Cena dodatnega odvzema krvi bi bila približno 16 evrov na najstnika,« je podrobnosti preventivnega programa predstavil Tepeš.

Znanstveno je dokazano, da je možnost za nastanek raka na želodcu polovico manjša, če odstranimo okužbo s to bakterijo, poudarja Tepeš: »To so potrdile študije, v katere so bili vključeni starejši bolniki, ki so zaradi okužbe že imeli predrakave spremembe. Če bakterijo odstranimo šele takrat, ni 100-odstotne zaščite pred rakom. Če jo odstranimo pri mladih, ko teh sprememb še ni, je zaščita 90-odstotna, tako da lahko teoretično govorimo o številki 400 rešenih življenj na leto,« je pojasnil Tepeš in dodal, da bi, če bi bil test pozitiven, prisotnost okužbe z omenjeno bakterijo dodatno potrdili še z dihalnim testom, družinski zdravnik pa bi lahko v nadaljevanju začel zdraviti okužbo.