NA KOŽO

Uber za Slovenijo

Objavljeno 03. oktober 2016 00.35 | Posodobljeno 03. oktober 2016 00.36 | Piše: Matej Lahovnik

Poslovneži se morajo namesto s poslom ukvarjati predvsem z birokracijo.

Slovenija je mala dežela, v kateri različne interesne skupine poskušajo na vsak način preprečiti konkurenco, da bi lahko na račun porabnikov še naprej uživale v svojih rentah. Zato nas ne bi smelo presenetiti, da se nekateri tako borijo proti inovativnim poslovnim modelom, ki delujejo povsod po svetu in od katerih imajo koristi vsi, razen tistih, ki želijo lokalne monopole. Zadnji takšen primer je poskus vstopa Uberja v Slovenijo. Uber ni nič drugega kot poslovni model, ki omogoča, da lahko lastniki avtomobilov, ki imajo čas in voljo dodatno zaslužiti, ponudijo prevozno storitev tistim uporabnikom, ki potrebujejo hiter in zelo poceni prevoz. Uber deluje tako, da s pomočjo GPS na svojem telefonu poiščete najbližjega dostopnega ponudnika prevozne storitve. Cilj je, da na ta način stranka dobi najcenejši prevoz najpozneje v petih minutah.

Poslovneži se morajo namesto s poslom ukvarjati predvsem z birokracijo.

Poslovni model Uberja na posameznih trgih je različen in se pač prilagodi obstoječi regulativi. V ZDA lahko prek aplikacije Uber delajo vsi lastniki avtomobilov, ki želijo tako dodatno zaslužiti, v Evropi pa je ponudba omejena na licencirane prevoznike. Uber je huda konkurenca taksistom in je razširjen na večini najpomembnejših trgov. V prejšnjem letu je vstopil tudi na hrvaški trg in povzročil zaradi dodatne konkurence, ki je močno znižala cene, pravo malo revolucijo na trgu. Medtem ko v večini držav EU, vključno s Hrvaško, stranke že lahko uporabljajo te poceni prevoze, pa se je naša vlada tega lotila zelo počasi. Minister Koprivnikar je šele pred dnevi z eno izmed izvršnih direktoric Uberja podpisal pismo o nekakšni nameri, kar koli že to pomeni, Cerarjeva vlada pa naj bi nato do konca leta podpisala nekakšen memorandum o soglasju. Veliko birokracije in malo učinka. Kakšna država smo postali, če se morajo poslovneži namesto s poslom ukvarjati predvsem z državno birokracijo? Namesto da bi ljudje tudi že pri nas uporabljali poceni storitve, ki jih omogoča najsodobnejša tehnologija, se vse skupaj odvija s polževo hitrostjo. Tudi ta primer kaže, kako zbirokratizirana družba smo postali.

Deli s prijatelji