Našim politikom domnevno domiselni svetovalci za komuniciranje z javnostmi praviloma enkrat letno (vsako leto v času evropskega tedna mobilnosti!) predlagajo, naj se samozavestno usedejo na kolo. In kam se potem politiki na kolesu še najpogosteje zapeljejo? Do službe. To resda ni domiselno, vendar oni tako ali tako kolesarijo predvsem zato, da bi navadni ljudje mislili, da so polni energije in še okoljevarstveno ozaveščeni.
Skratka, letos je čast navidezno ozaveščenega kolesarjenja pred fotografskimi bliskavicami in televizijskimi kamerami doletela premierko mag. Alenko Bratušek. Pa ne samo to: še preden se je pred ljubljansko železniško postajo usedla na kolo, se je iz Kranja v Ljubljano pripeljala z vlakom. Z vlakom. Fantastično, a ne?
Priznajmo, predsednica vlade si vsekakor zasluži bronasto kolajno za to, da jo je novinarka TVS mobilno in prilizujoče intervjuvala ves čas njunega skupnega sprehoda po železniški postaji (odkar je izstopila iz vlaka, pa vse do tja, kjer je na premierko čakalo kolo). Zakaj samo bronasto? Ker bi bila večina davkoplačevalcev bržda bolj vesela, če bi bila Bratuškova mobilna, uspešna in učinkovita tudi pri vodenju vlade. Pa tudi zato, ker ne more biti nobenega dvoma, da so do srebrnega odličja za mobilnost tokrat zasluženo upravičeni uredniki TV Slovenija. Tako nizko kot tokrat namreč TV Slovenija z ustrežljivim prilizovanjem kateremu koli izmed politikov ni padla še nikoli v zadnjih 23 letih.
Vem, kaj se v tem hipu najbrž že sprašujete: kdo pa si potem letos zasluži zlato odličje in še veliki pokal za dobesedno neverjetno mobilnost? Zmagovalec naj bo ne glede na vse poslanec SD, nesojeni mariborski župan Matevž Frangež, ki ga je le dan preden se je premierka populistično usedla na kolo v neposrednem TV-prenosu, neki paparac fotografiral v Bruslju, v tako imenovani Mickey Mouse Room (sobi Mikija Miške). Tam, kjer se lobisti sestajajo in dogovarjajo z evropskimi poslanci, kjer prvi zavzeto lobirajo med evropskimi poslanci. Ne, Frangež res (še) ni evropski poslanec. Očitno pa zanj razdalja od Ljubljane do Bruslja ni nobena ovira. Ko je treba, je tudi tam in je mobilen. Kot Miki Miška.
