NA KOŽO

Tveganje revščine

Objavljeno 17. julij 2017 00.35 | Posodobljeno 17. julij 2017 00.36 | Piše: Matej Lahovnik
Ključne besede: komentar

Starejši, ki so najbolj izpostavljeni revščini, so pri iskanju dela diskriminirani.

Matej Lahovnik.

Po podatkih statističnega urada živi pod pragom tveganja revščine v Sloveniji 280.000 ljudi. Tveganju socialne izključenosti pa je izpostavljenih približno 371.000 ljudi. Pod pragom tveganja revščine živijo osebe v enočlanskem gospodinjstvu, ki prejmejo manj kot 616 evrov razpoložljivega dohodka. Za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok je prag tveganja revščine 925 evrov na mesec, za štiričlansko družino pa 1294 evrov.

Starejši, ki so najbolj izpostavljeni revščini, so pri iskanju dela diskriminirani.

V posebno težavnem položaju so starejši, ki poskušajo dobiti dodatno delo. Britanski The Economist navaja ameriško študijo, ki je na osnovi 40.000 poslanih življenjepisov iskalcev zaposlitve za manj strokovna dela proučevala diskriminacijo na trgu dela. Študija je pokazala, da so imeli zaposleni med 49. in 51. letom starosti kar 19 odstotkov manjši odziv na svoje prošnje kot mladi med 29. in 31. letom starosti, čeprav so imeli enaka znanja. Pri iskalcih zaposlitve med 64. in 66. letom starosti pa je bil ta odziv za kar 35 odstotkov manjši.

Pri iskanju dela so starejši diskriminirani. Po drugi strani imajo zaradi časovne fleksibilnosti prednost lažjega sodelovanja v inovativnih poslovnih modelih, ki temeljijo na delitveni ekonomiji, kot sta na primer Uber ali Airbnb. Prvi omogoča poceni prevoze, drugi pa, da zasebnik prek platforme airbnb oddaja nezasedeno sobo v svojem stanovanju. Četrtina Američanov, ki sodeluje v delitveni ekonomiji, je tako starejših od 55 let. Pri nas to pač ni mogoče, ker razcvet delitvene ekonomije preprečuje po eni strani državna birokracija, po drugi pa različni lobiji, ki bi se morali odpovedati svojim monopolnim rentam.
V ZDA je kar četrtina voznikov Uberja, ki ponujajo prevozne storitve, starejših od 50 let. Na ta način si izboljšujejo svoj dohodkovni položaj. V Sloveniji pa država upokojence, ki poskušajo kaj zaslužiti, udari po glavi tako, da jim zmanjša pokojnine in da preprečuje delovanje poslovnih modelov, ki v tujini ljudem poenostavljajo življenje. Namesto da bi bilo državi v interesu, da ljudje poskrbijo sami zase, jim to še preprečuje oziroma jih za podjetnost še kaznuje.


 

 

Deli s prijatelji