MAJŠPERK – V zadnjem času skoraj ne mine teden, da iz različnih delov Slovenije, od Gorenjske do Bele krajine in od Prekmurja do Primorske, ne bi poročali o napadih divjih zveri in potepuških psov na domače živali, predvsem ovce in koze pa tudi telice, osle in celo konje.
Ob mačehovskem odnosu države do oškodovancev ponuja rešitev Franc Lašič Pesek z Janškega Vrha nad Ptujsko Goro v Halozah. Po njegovem mnenju se rešitev imenuje turški pastirski pes ali anatolski ovčar – kangal. Pesek poudarja, da pes te pasme z vsemi močmi ščiti čredo in gospodarje. Pripravljen je tvegati življenje v boju s sovražnikom, ob tem pa je brezpogojno zvest prijatelju.
Odlikovani reševalec
Imate težave z volkom? Franc Lašič svetuje kangala! Foto: Oste Bakal Poznavalec štirinožnih prijateljev Franc Lašič se je rodil leta 1943 v haloških hribih. Dve leti pozneje so nove oblasti nacionalizirale veliko premoženja njegovih prednikov, predvsem zemljo in gozdove, tako da je naš sogovornik odraščal v Ljubljani. S psi se je največ družil v gorah, saj je veliko časa preživel v gorenjskih hribih, zlasti na Vršiču, v Erjavčevi koči, nekaj časa je bil oskrbnik koče v Tamarju. Kot izjemnega gorskega reševalca ga je odlikoval predsednik, je tudi dobitnik priznanja za svobodo Slovenije. Organizacija Združenih narodov jih je večje število podarila afriškim državam za varovanje živine pred zvermi. |
»Pse pasme kangal sem spoznal v Nemčiji in so se mi takoj dopadli, ker so tako zelo impozantni, samostojni in dominantni. To je tipični ovčarski pes, zelo velik in močan, predvsem pa neustrašen in zvest. Predvsem čuvajo velike črede ovac, koz in goveda. Organizacija Združenih narodov, denimo, jih je v Turčiji kupila večje število ter jih podarila afriškim državam za varovanje živine pred zvermi. Prepričan sem, da bi bil kangal idealen tudi za Slovenijo, kjer je veliko medvedov in volkov, ki rejcem povzročajo ogromno škodo,« nam pove Lašič, ki je pred leti pogosto hodil na razstave in predstavitve kangalov iz vse Evrope. »Sčasoma sem te pse vzljubil in si pred tremi leti v Nemčiji kupil lepo samičko Cuco.« Ker pri nas ni bilo ustreznega psa za parjenje, je v Hamburgu kupil še samca Paša. »Zdaj imamo že deset njunih potomcev, čeprav običajno skotijo največ od štiri do pet mladičev. Očitno jim tu prija.«
V Nemčiji dosegajo visoko ceno, med tisoč in dva tisoč evri, največ pa jih kupujejo Skandinavci, saj je tam veliko medvedov in volkov. Gre za pse, ki ne popuščajo, ničesar se ne bojijo. »Seveda niso za začetnike ali za v stanovanje in hišo. Kangal mora imeti svoj teritorij, torej vsaj vrt, dvorišče ali sadovnjak. Ni napadalen ali zloben, je pa dober čuvaj svoje družine, živine in teritorija. Slabotna oseba naj ga ne sprehaja, saj gre za močno žival. V Nemčiji moraš imeti posebne izpite tudi za sprehajanje takšnih psov. Pri nas naj bi mladiči dosegli ceno do 500 evrov,« pravi sogovornik, ki odločno nasprotuje vzreji kangalov za pasje boje.
Upokojencu Lašiču v Halozah družbo trenutno delajo le štirinožni prijatelji: samička, samček in njunih 10 mladičev. Njegova žena in sin živita v Nemčiji, ona vodi gostinski lokal, in ko se bo upokojila, se mu bo pridružila v Sloveniji.
Kangal v številkah Anatolski ovčar je inteligenten, uravnovešen, pogumen in po naravi napadalen pes. Je visok in mišičast s precej dolgim trupom, zadnji del je močnejši od sprednjega. Noge ima dolge in ravne, njegova plečna višina pa meri pri psu od 74 do 81 cm, pri psici od 71 do 79 cm. Teža psa je od 50 do 64 kg, psice pa od 41 do 59 kg. Ima kratko in gosto dlako, ki je smetanaste barve. Glava je široka in močna, na njej je kvadraten dolg gobec ter črn ali rjav smrček. Vrat je debel, močan in mišičast. Ima majhne oči, ki so rumene ali rjave barve. Njegovi uhlji so trikotni, na koncu malo zaokroženi in povešeni, v domovini Turčiji jim jih skrajšajo. Njegov rep sega do sklepa na nogi in je zavit. Med hojo ga nosi pokonci. Živi od 10 do 16 let. |
