LJUBLJANA – Gospodarstva se morajo spremenjenim razmeram prilagoditi. Tista, ki so to storila, gredo skozi krizne čase razmeroma dobro, v državah, kjer je odpor do sprememb prevelik, pa po oceni predsednika republike Danila Türka prihaja do zastoja. »Prišel je čas za premišljena tveganja,« je dejal in ocenil, da jih je treba v iskanju dobrih rešitev sprejeti.
Potrebne so večje spremembe
Po predsednikovem mnenju ni več nobene dileme, da so za obstanek in razvoj potrebne družbene spremembe. »Danes so potrebne spremembe večje, kakor bi bile v preteklosti, če ne bi zavrnili nekaterih nujnih rešitev – kakršna je pokojninska reforma,« je poudaril na današnji podelitvi nagrad GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2011 v Ljubljani. Kot je ocenil, potrebujemo spremembe sistema delovnih razmerij in večjo raznovrstnost zaposlitvenih možnosti pa tudi spremembe v mehanizmih delovanja socialne države, ki morajo biti prilagojeni zmožnostim in posebnostim družbe starajočega se prebivalstva. Po njegovih besedah pravih, preizkušenih modelov za to nimamo.
»Vendar je ravno v teh razmerah treba sprejeti jasno načelno izhodišče: ohromelost nam nikakor ne more pomagati. Prišel je čas za premišljena tveganja. Sprejmimo jih in vstopimo v potrebni dialog o spremembah z občutkom ustvarjalnosti in zaupanjem v sposobnost, da si poiščemo dobre rešitve,« je poudaril. Posebno pozornost je treba po predsednikovem mnenju posvetiti bankam, zlasti tistim z visokim deležem državnega lastništva. Banke po njegovi oceni ne prevzemajo odgovornosti za preteklo premalo kritično financiranje, hkrati pa je premalo razumevanja njihove odgovornosti in nalog za reševanje podjetij, ki so v obdobju kreditnega krča zašla v težave.
Pomembna naloga je reševanje podjetij
»Poplačilo dolgov podjetij do bank in skrb za bančne bilance ni edina vsebina bančne filozofije in z narodnogospodarskega stališča ni modro,« je poudaril Türk in dodal, da zapiranje podjetij, ki bi s potrebnim kreditiranjem lahko preživela in normalizirala svoje poslovanje, ne more biti v interesu nikogar. Tudi današnji položaj po predsednikovem mnenju zahteva močna prizadevanja za ohranitev zdravih podjetij in resno ukrepanje ter dopolnitev zakonodaje, če je to potrebno. Ob tem je omenil možnost, da bi upnikom dovolili prevzeti podjetja, ki svojih obveznosti ne morejo več poravnati. Razlastitev neuspešnih lastnikov bi upnikom namreč dala možnost, da sami presodijo, ali je prezadolženo podjetje smotrno ohraniti ali ne.
»Reševanje podjetij, ki jih je mogoče in treba rešiti, postaja pomembna naloga, ki zadeva vse udeležene: podjetja sama, banke, Gospodarsko zbornico Slovenije, sindikate in državo. Ne gre za finančne injekcije. Gre za skupno prizadevanje, ki naj ohrani našo gospodarsko substanco in z njo delovna mesta,« je izpostavil. Za uspeh po njegovi oceni potrebujemo dialog in več pripravljenosti na kompromis, hkrati pa boljše makroekonomske danosti. »Sedanji makroekonomski položaj ne dovoljuje spektakularnih državnih ukrepov in ne omogoča velikih ugodnosti s takojšnjim učinkom,« je ocenil in dodal, da mora biti poseganje v davčni sistem premišljeno in celovito.
Preveč ostankov pometanja problemov pod preprogo
V današnjih makroekonomskih razmerah po predsednikovem mnenju ni prostora za ponavljanje starih napak, veljati pa mora temeljna medicinska zahteva – ne povzročaj škode. »To mora veljati zlasti za državo, za njene regulatorske in njene makroekonomske odločitve,« je dejal. Okrepiti je treba tudi sposobnost za odkrito obravnavo napak. »Vse preveč je še ostankov prakse pometanja problemov pod preprogo in zatekanja v govorjenje o kolektivni krivdi za nastale gospodarske razmere,« je ocenil in dodal, da napake storijo posamezniki, ki niso pravilno ocenili položaja – to velja tako za politične kot za gospodarske odločitve in za pretekle zastoje v socialnem dialogu.
»Kjer gre za posamične napake, naj se te ne ponavljajo. Kjer pa gre za ponavljajoče se napake v odločanju, je treba poiskati nove odločujoče ljudi in vztrajati pri novih, višjih ravneh odgovornega odločanja,« je še poudaril predsednik Türk.
Nagrajenci Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za leto 2011 so Janez Bijol iz podjetja Bijol, Franc Frelih iz podjetja Plasta, Boštjan Gorjup iz podjetja BSH Hišni aparati, Simona Klukej iz podjetja Bartec Varnost, Marko Kolbl iz podjetja Europlakat, Marko Lotrič iz podjetja Lotrič laboratorij za meroslovje, Marjan Mačkošek iz jeklarne Štore Steel, Miroslav Pikovnik iz računovodske hiše Unija ter Gregor Pipan iz podjetja Xlab.
