LJUBLJANA – »Še en padec na vrednostnem izpitu. Predsednik vlade, šef ministra za pravosodje, komentira sodne postopke, ki so v teku,« je na twitterju nekdanjega ministra za šolstvo Žigo Turka vznemiril predsednik vlade Miro Cerar, ki je komentiral odprti sodni postopek. Premier je namreč komentiral sodni postopek, katerega udeleženci se bodo danes na predobravnavnem roku soočili na sodišču.
[1/2] Primer Delić kaže na potrebo po razmisleku o zakonodaji glede svobode medijev.
— dr. Miro Cerar (@MiroCerar) October 14, 2014[2/2] Novinarji morajo biti zaščiteni pred kazensko odgovornostjo zaradi objave informacij, ki so v javnem interesu.
— dr. Miro Cerar (@MiroCerar) October 14, 2014Turk: Nekoč je to veljalo za neetično
Premierju Cerarju je v bran takoj priskočil nekdanji šef vladnega urada za komuniciranje Darijan Košir, ki je ocenil, da Cerar »o sojenju ni rekel nič«.
A Turk je opomnil na preteklost.
@DKosir7 Seveda je res. Komentiral je sodni proces, ki še teče. Nekoč je to veljalo za neetično!
— Žiga Turk (@zzTurk) October 14, 2014Turk je bil sicer minister v drugi vladi Janeza Janše. Ko je ta leta 2012 kot premier predlagal, naj se za potrebe reelekcije sodnikov sodni svet okrepi s tujimi pravnimi strokovnjaki, je Cerar v intervjuju za Mladino ta predlog za reelekcijo sodnikov označil za »primer radikalnega in nedopustnega pritiska na sodstvo. Če se minister za pravosodje še tako trudi pripraviti kake konstruktivne predloge za zakonske izboljšave na področju sodstva, sta predloga za reelekcijo sodnikov in za okrepitev sodnega sveta z vrhovnimi sodniki iz drugih držav ves njegov trud v sekundi izbrisala. V očeh sodstva in verodostojne stroke je s takšnima predlogoma celotna vlada postavljena v neverodostojen položaj. Naj ponovim, da to ni več zgolj pritisk, to je odkrit in frontalen napad na sodstvo kot eno od treh temeljnih vej oblasti. To, da minister išče načine za zakonodajne posege, ki bi izboljšali delovanje sodstva, se mi samo po sebi ne zdi nič spornega. Problem se pojavi, če pri tem predlaga kaj, kar pomeni poseg v ustavne pristojnosti sodstva, ali če pride na idejo, da bi se moralo sodstvo spet temeljiteje reformirati. To slednje je nasploh nekoliko bolestna slovenska značilnost, kajti že skoraj vsaka nova oblast dobi idejo, da bi temeljiteje reformirala neko sfero družbe. Sodstvo trenutno ne potrebuje reform. V času, ko sem bil predsednik sodnega sveta, so bili trendi v sodstvu že v pretežni meri pozitivni, zaostanki so se na veliki večini področij in na veliki večini sodišč že precej zmanjšali. Politika bo naredila veliko napako, če bo zdaj v sodstvo zarezala s kakimi radikalnimi reformami. Vsekakor pa tudi sam podpiram, da se na dopustne načine pospešujejo pozitivni procesi v sodstvu in preprečujejo negativni procesi. Predvsem pa je v okviru slednjega pomembno, da se predsedniki sodišč in sodni svet opogumijo in sprejmejo ostre ukrepe tam, kjer nekateri sodniki svojega dela ne opravljajo dobro.«
