LJUBLJANA – »Stroške je treba zmanjšati na vseh področjih,« pravi minister Žiga Turk. »Tudi audiji in mercedesi imajo svoje meje. Obseg varčevanja ustreza približno 25.000 mercedesom, kakršnega je kupil predsednik državnega sveta. In prihodnje leto bi radi prihranili za teh 25.000 mercedesov in še za 25.000 novih.»
Kakovost je na prvem mestu
Na svojem blogu je zapisal, da nima 'obraza' (tj. bilo bi ga sram), da bi otrokom jemal malico in odpuščal učitelje. Še najbolj smiselna se mu zdi uvedba davka na nepremičnine, čeprav je v osnovi nepošten. Dvig davka na dodano vrednost (DDV) ni rešitev, saj bi ga za enak učinek morali dvigniti za pet ali šest odstotkov. »Slovenija bi zaradi višjih cen in plač postala še manj konkurenčna na mednarodnem trgu, ker smo v desetih letih za Nemčijo že zelo zaostali.« Pravi, da si na ministrstvu prizadevajo, da bi bili otroci in njihovo izobraževanje najmanj prizadeti. Pri tem pa izpostavlja dva osnovna cilja: »Ne sme se znižati kakovost izobraževanja. Ne sme se poslabšati materialni položaj socialno šibkih družin.«
Turk opaža, da so je v zadnjih dveh desetletjih povečal vpis na terciarno izobraževanje. »K večanju vpisa so spodbujale ugodnosti, ki so jih deležni študenti in »študenti« ter način financiranja visokega šolstva, ki je do nedavnegaa do neke mere financiral vpisanega študenta in do neke diplomanta.« Ugotavlja tudi, da je Slovenija država, v kateri največji delež doktorjev znanosti dela v javnem sektorju, kar je sicer za javni sektor dobro, za državo pa drago.
»V oddelkih višamo normativ za enega otroka. Prej je bil normativ 12 + 2 = 14. Po novem bo 12 + 3= 15 otrok v oddelku za starostno obdobje od 1 do 3 let in 22 + 3 = 25 otrok v oddelku za starostno obdobje od 4 do 6 let.« Turk pa pravi, da je s to številko Slovenija še vedno pod evropskim povprečjem. Pri ukinitvi brezplačnega vrtca za drugega otroka so socialno ogroženi izvzeti. »Vemo, da je to nepopularen ukrep, in iščemo denar, da bi ga v neki obliki ohranili.«
Pri osnovnem šolstvu uvajajo minimalno število otrok na 24, izjemoma do 30 otrok v razredu, če se ne dosežejo pogoji za dodaten oddelek. Podobno kot učitelji v osnovnih šolah in vzgojitelji bodo tudi učitelji v srednji šoli učili eno uro več tedensko. Programe bodo združili v kraju, kjer so razpoložljiva mesta v dijaškem domu. Dijaške domove pa bodo združevali ali pridruževali srednjim šolam tako, da bi oblikovali nekakšne 'kampuse'.
Ukrepi za minimalna odpuščanja
Vsi ti ukrepi bodoimeli tudi posledice. Programe bo namreč mogoče izpeljati z manj zaposlenimi. »Ocenjujemo, da gre za 1450 ljudi. Trudimo se, da bi presežke rešili z minimalnim odpuščanjem.« Upokojilo bi se lahko ali pa prešlo v gospodarstvo 700 zaposlenih. Omenja pa še naslednje ukrepe:
– zmanjšanje števila nadur, povečanih obsegov dela, nadobremenitev (to bi lahko ohranilo okrog 100 delovnih mest);
– možnost podobremenitev, torej krajšega dela, možnost, da učiteljica dela skrajšan delovni čas in je več časa doma z družino (ohranitev okrog 150 delovnih mest);
– 300 zaposlitev pri programih Evropskega socialnega sklada (ESS), od teh je 130 že odobrenih programov ESS;
– ostane jih 200, za katere sem prepričan, da se v dogovoru s sindikati in ravnatelji najde rešitev (generacije se zdaj večajo in bo v naslednjih letih kljub strožjim normativom potrebno dodatno zaposlovanje).
Turk je zapisal še, da so pri zmanjševanju subvencij za bivanje študentov pri zasebnikih in pri ukinjanju prehrane med počitnicami s študentsko organizacijo Slovenije našli kompromis. »S ŠOS smo danes dosegli dogovor za drugačen način varčevanja, in če ga bo sprejela vlada, te pravice ne bodo prizadete.«
