LJUBLJANA ̶ 13. julija letos smo državljani Slovenije na državnozborskih volitvah oddali svoj glas v upanju, da se bo stanje v državi začelo izboljševati. Največ (34,49 odstotka) glasov so Slovenci namenili Miru Cerarju, v dobri veri, da bo nov obraz naredil nekaj drugače, kot smo vajeni od tistih, ki so v politiki že dolga leta. Pa je kaj drugače? Zdi se, da ima Cerar težave že z iskanjem primernega kadra za najpomembnejše resorje, kot je gospodarski. Na tem mestu bi pričakovali sposobnega človeka, ki bo imel znanje in izkušnje, kako v državi znova vzpostaviti gospodarsko rast in večjo zaposljivost. Po umiku kandidature Gojka Koprivca za gospodarskega ministra pa se poraja vprašanje koga, če sploh, bo Cerar našel za to tako pomembno področje. O tem smo govorili z univerzitetnim profesorjem, publicistom, kolumnistom, nekdanjim politikom in avtorjem najnovejšega trilerja o slovenski tranziciji Boštjanom M. Turkom.
Avstrija primer dobre prakse
»To je prosti pad države. To je že tretji minister, ki je odstopil. Gre za zlom standardov, ki lahko neko civilizirano družbo še vzdržujejo pri življenju. Država drsi v kontrolirano ali pa nekontrolirano spiralo anarhije,« je povedal uvodoma. Na vprašanje o gospodarskem ministru je dejal, da bi Cerar moral doseči širok, realen konsenz z gospodarstveniki, torej tistimi, ki plačujejo davke, in videti, kaj oni želijo oziroma kaj menijo, da bi bilo treba narediti. Po njegovem mnenju je treba razbremeniti podjetja.
»Najenostavnejše je, da Avstrijo prosimo za 'copyright' delovne zakonodaje in jo prepišemo, sprejmemo v parlamentu in potem konsekventno ravnamo,« meni Turk. Pravi, da je Avstrija ena najvzornejših držav na svetu in bi jo lahko vzeli za zgled. Za primer dobre prakse navede tudi Nemčijo in severno Italijo, kjer te zadeve funkcionirajo.
»Cerar ni avtonomna oseba«
»Vladajoča ekipa se obnaša, kot da se igra slepe miši,« se mu zdi najboljša prispodoba. »Cerar se meni ne zdi akter svojih dejanj,« pa pravi o predsedniku vlade, ki po njegovem mnenju ni avtonomna oseba.
Dotaknil se je tudi nove dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke (NLB). »So znoreli, ali kaj! NLB mora v stečaj. Saj to je noro,« se ne more načuditi. »Jaz mislim, da če bi bile zdaj volitve, bi bila situacija podobna in bi bilo še slabše,« meni. O privatizaciji podjetij meni, da se prodajajo močno pod ceno. »Prihaja do razprodaj podjetij, razliko smo pa plačali davkoplačevalci.« Kot primere navaja Agrokor, Žito in portoroški Metropol. Privatizacija se mu sicer zdi nujna, ampak ne privatizacija, kjer prodajo hotel za milijon evrov, vreden je pa deset milijonov. »Država je dokazano najslabši lastnik. Tukaj gre predvsem za lobije iz ozadja, kot je Forum 21, ki držijo večinske niti. To smo videli na primerih Merkurja, Istrabenza.«
»Mi moramo ustvariti razmere za podjetniško svobodo. Moramo pa tudi privatizirati gospodarstvo, ker če ga bomo privatizirali na transparenten in realen način, potem bomo preprečili, da bo politika imela interes v gospodarstvu. Prilagoditi je treba tudi davčno in drugo zakonodajo slovenskemu gospodarstvu.« Kot primer Turk navaja željo Iva Boscarola, da bi na slovenski strani meje ustanovil novo tovarno, ampak ker to stane dvakrat toliko, se je odločil, da to naredi na drugi strani meje. »Če bi bil jaz Cerar, bi šel k Boscarolu in ga vprašal, kaj bi on naredil. Glede na to, da je Boscarol pameten človek, bi njegove predloge lahko dali v zakonski postopek, v debato, in to sprejeli.«
Prirejeni razpisi
»Cerar je nenavadna figura. Jaz se ga ne spomnim po enem samem stavku ali pa misli, ki jo je izrekel,« pravi in nadaljuje, da je predsednik vlade kot zgolj figura slab za državo, saj se vmes zgodijo stvari, kot je dokapitalizacija NLB. »Najprej smo imeli kokoš, zdaj imamo pa čudaka.«
O spodletelem iskanju gospodarskega ministra Turk meni, da gredo tovrstni postopki po prirejenih razpisih za vnaprej določene ljudi, do problema pa pride, ko mediji odkrijejo različna ozadja. Potem pa iščejo drugega, tretjega, četrtega kandidata itd. »Za Cerarja je to nemogoča naloga. Za zdaj pa se tudi zdi, da bo tako, kot je, še naprej. Malce bo boljše, potem bo pa še precej slabše,« je sklenil.