SKRB

Turjaški grad v najem 
za slaba dva tisočaka

Objavljeno 21. oktober 2013 18.24 | Posodobljeno 21. oktober 2013 18.24 | Piše: Vladimir Jerman

Znižana mesečna najemnina za obnovljeni del gradu je 1700 evrov.

Viteška dvorana. Foto: Marko Feist

TURJAK – Ministrstvo za kulturo znova, že tretjič, z javnim razpisom zbira ponudbe za oddajo dveh obnovljenih traktov gradu Turjak, ob tem pravi: »Najpomembnejši cilj v postopku oddaje v najem je razbremenitev ministrstva za kulturo rednega vzdrževanja ob hkratni promociji kulturnega spomenika, ki naj poveča njegovo prepoznavnost in tako prispeva k njegovi čim boljši ohranitvi. S povečanjem prepoznavnosti kulturnega spomenika bo zanimivejša tudi turistična ponudba celotne regije. Poti doseganja tega cilja mora vsak zainteresiran najemnik opisati v svoji ponudbi, v razvojnem programu.« Neopremljene prostore razen grajske kapele in notranjega dvorišča oddajajo za izhodiščno mesečno najemnino 1700 evrov. Prostore oddajajo za petletno obdobje z možnostjo podaljšanja, rok za oddajo ponudb je 21. oktober. Od najemnika pričakujejo nadaljevanje in obogatitev že utečenih dejavnosti, »ki bodo grad še bolj oživile, napolnile s kulturnimi in z drugimi vsebinami v povezovanju in sodelovanju tako s krajevno skupnostjo, z občino Velike Lašče, z občinskimi javnimi zavodi s področja kulture, z lokalnimi turističnimi društvi ali drugimi«.


Kdo bo predjamski graščak?

Na ministrstvo za kulturo, ki je pravkar končalo javno zbiranje ponudb za oddajo Predjamskega gradu, so se prijavili: Adelsberg, Jernej Knific, s. p.; Zavod Znanje Postojna, javni zavod; Postojnska jama, d. d.; Rave, d. o. o. Komisija ministrstva bo o izboru najugodnejšega ponudnika oziroma o nadaljevanju postopka obvestila »najkasneje v 30 dneh od 10. 10. 2013«.

Hvala, vitez!

O zdajšnjem uporabniku gradu, Javnem zavodu Trubarjevi kraji (v nadaljevanju JZTK), ministrstvo pove, da se »lahko pod enakimi pogoji kot vsi ostali prijavi na objavljen razpis«. »Če ne bi bil izbran oziroma se sploh ne bi prijavil, izbran pa bo kdo drug, bo moral prostore predati novemu najemniku. Nadaljnje sodelovanje s sedanjimi uporabniki bo mogoče v dogovoru z novim najemnikom.«

Kakšen je zdajšnji utrip, smo šli preverit kar na grad. Pred vrati smo ob končanem ogledu ravno ujeli zborno zahvalo skupine ljubljanskih šolarčkov: »Hvala, vitez!« Veljala je Francu Grčarju, ki jih je, opravljen v viteza, popeljal skozi Rozamundino sobo, viteško dvorano, obrambni stolp, Dalmatinovo kapelo z delno ohranjenimi gotskimi freskami ter številne sobane z razstavami vse do na krog zidane turške ječe.

Sicer pa si obiskovalci grad lahko ogledajo ob sobotah in nedeljah. Na gospodov dan v župnijski cerkvi, ponovno posvečeni leta 1990, darujejo sveto mašo. Pa še marsikaj poteka na gradu, ki je vse do konca druge svetovne vojne pripadal Auerspergom, grofom Turjaškim: poroke, srednjeveški plesi, koncerti, dobrodelne prireditve, lokostrelske, viteške delavnice, likovne in drugačne razstave. Dogajanje je še posebno živahno poleti.

Turjaški so imeli pomembno vlogo v slovenski zgodovini, med drugim kot veliki podporniki naših protestantskih piscev. Tu je Jurij Dalmatin prevajal prvo slovensko Biblijo. Kje bi torej razstava o protestantskem šolstvu na Slovenskem našla primernejši prostor kot na Turjaku?

Rodbina Auersperg, kot se pišejo Turjaški, je še vedno povezana z gradom, predlani je v očarljivi Rozamundini sobi svoje ikone razstavljala grofica Jutta Auersperg, rojena Preddvorčanka, ki je umetnost študirala na Dunaju. Odprtje je privabilo številne ljubitelje ikon ter družinske prijatelje Turjaških.

Županova beseda

Za zdajšnjo pestrost grajskega dogajanja gre največ zaslug JZTK. Direktorja Borisa Zoreta smo vprašali, kaj bi oddaja gradu pomenila za njihovo prihodnjo dejavnost. Dejal je le, da je tema ta čas tako občutljiva, da bi za pripravo odgovora potreboval nekaj dni in posvetovanj.

Zgovornejši je Anton Zakrajšek, župan občine Velike Lašče: »Grad Turjak je državna lastnina, ki se zelo počasi obnavlja. Obnovo je financirala država, ker je lastnik. Da pa prostori ne bi bili prazni, je občina vzporedno zagotovila denar za opremo. Tako smo nakupili stole in mize za viteško in poročno dvorano, da lahko potekajo razne prireditve (poroke, razstave, koncerti, organizirani ogledi). Najpogosteje jih priredi občina ali JZTK. Drugi najemniki običajno najamejo poročno dvorano. S tripartitno pogodbo (ministrstvo za kulturo, JZTK, občina) zdaj grad upravlja Javni zavod Trubarjevi kraji.«

Vzdrževalne stroške – voda, elektrika, čiščenje, varovanje, komunalne stroške, kar letno znese okoli 9000 evrov – plačuje JZTK: »Prav tako JZTK plačuje vodnike in oskrbnika po gradu, kar znese okoli 8000 evrov.«

Ministrstvo pa plačuje ogrevanje in zavarovanje, za kar letno namenja približno 15.000 evrov.

Vstopnine in najemnine prinesejo okoli 12.000 evrov, pove župan: »Žal se s tem ne pokrijejo niti stroški, ki jih plačuje JZTK.«

Če grad dobi novega najemnika, župana prav nič ne skrbi: »Prepričani smo, da se bo tudi v bodoče lahko najemalo prostore in se bodo odvijale razne prireditve, saj drugače ne vidimo smisla, da bi grad kdo sploh vzel v najem. Naj omenim, da imajo vsa kulturna društva za opravljanje svojih dejavnosti na voljo prostore v kulturnih dvoranah. Teh imamo v občini kar nekaj (kulturni domovi Turjak, Rob, Velike Lašče, Trubarjeva domačija na Rašici ...). Vse te objekte je obnovila in jih tudi vzdržuje občina Velike Lašče.«

Deli s prijatelji