Turizem in čebele z roko v roki

Za nas je bilo najbolj ključno, da je to idejo svetovna čebelarska organizacija Apimondia potrdila na kongresu leta 2015 v Južni Koreji,« poudarja glavni pobudnik in predsednik ČZS Boštjan Noč. »To je bila naša in moja strokovna zmaga, zdaj pa je država tista, ki mora speljati vse postopke do konca. To je bila zelo naporna administrativna pot. Slovenija je lahko ponosna, da so vse države enotno in v en glas podprle to zamisel. Verjamem, da se bo svet dolgoročno zavedel, da čebele potrebujemo in da je vsaka tretja žlica hrane odvisna od njih. Prav je, da se vsaj enkrat na leto spomnimo nanje, predvsem pa, da bomo ustvarili take razmere, da bodo sploh lahko preživele. Prav to je cilj ideje.«

Slovenska čebelarska zveza si med drugim prizadeva, da bi čebelar in turizem hodila z roko v roki. Bomo znali po tem, torej po uradni razglasitvi, ta dan izkoristiti sebi v prid, za lastno promocijo, celo turizem in končno tudi zaslužek? »Mislim, da bomo to uresničili,« odgovarja Noč. »Zdaj se rojeva cel kup idej, tako gospodarskih kot tudi političnih. V prepoznavnost Slovenije bo treba vsekakor uvrstiti čebelo. Mar ne bi bilo lepo, če bi svet poznal Slovenijo po čebeli, po pridnosti in marljivosti? Prepoznavnost Slovenije bo zagotovo rasla, vprašanje pa je, koliko in kako bomo to čebelarji izkoristili. Vsak turist, ki obišče Slovenijo, bi moral s seboj vzeti vsaj en čebelarski izdelek, morda kozarec medu, čokolado z medom, cvetni prah ali okrasek iz voska in podobno. Svetovni dan čebel je lahko odlična gospodarska priložnost tako za čebelarje kot za preostalo gospodarstvo, torej tudi turizem. Predlagali smo, da bi v vseh slovenskih zdraviliščih uvedli medene masaže. Slovenija bi bila lahko prepoznavna po taki ponudbi, ki bi bila naša, tako pa raje ponujamo razne tajske in podobne masaže.«

Predsednik slovenskih čebelarjev pravi, da so vsi, ki se ukvarjajo s čebelami, zares delavni: »Zavedati se moramo, da je Slovenija vodilna na področju apiturizma v svetu, vodi celo komisijo za apiturizem pri svetovni čebelarski organizaciji. Zdaj je pri nas približno 30 certificiranih čebelarjev, ki se ukvarjajo s tovrstnim turizmom. Podelili smo čebelice, s katerimi označujemo kakovost posamezne stopnje ponudbe vsem, ki se ukvarjajo s čebelarskim turizmom. Agencije že iščejo možnosti, kam bi turiste še lahko popeljale, svetovni dan čebel pa je priložnost, da spodbudimo prav čebelarski turizem. Čebelar lahko prikaže pridelavo medu in ponudbo čebelarskih pridelkov, poleg tega ima možnost neposredne prodaje. Imamo tudi čebelarske zbirke starih predmetov, celo zasebne čebelarske muzeje. Veliko premalo je, če bomo čebelarski turizem, ki ga postavljamo na noge, razvijali samo v Sloveniji. Iz tega moramo narediti gibanje, saj je to velika priložnost za čebelarstvo v Sloveniji. Še nekaj je zelo pomembno. S čebelarskim turizmom se ne morejo ukvarjati samo čebelarji, saj je treba s tem povezati še vso preostalo slovensko turistično ponudbo. S tem bomo obogatili celotno ponudbo na področju turizma. Preprosto: zraven čebelarja je gostilna, zraven gostilne je cerkev, malo naprej pa še muzej.«

V vrhu Apimondie

Konec januarja so se predstavniki ČZS sestali z direktorico Slovenske turistične organizacije (STO) mag. Majo Pak in z njenimi sodelavci. »STO v svoje programe aktivno vključuje čebelarstvo, čebelo in čebelje pridelke,« pravi Noč. »Dogovorili smo se, da bodo v turističnih katalogih v prihodnje predstavljeni čebelarski turizem in čebelji pridelki. STO bo na sejmih kot promocijska darilca delil čebelje pridelke. Naša osrednja turistična organizacija bo sodelovala na Apimondii v Turčiji in pomagala pri promociji kandidature Slovenije za kongres Apimondia 2021. Skratka, na STO se zavedajo, da je čebela lahko med pomembnimi prepoznavnimi znaki Slovenije, predvsem promocije zelenega, trajnostnega turizma.«

Kaj pa apiterapija? S čebelarskim turizmom je povezana skrb za zdravje, zato je apiterapija nekakšno logično nadaljevanje vse te zgodbe. »Mariborska čebelarska zveza zelo aktivno izobražuje ljudi s področja apiterapije, saj imamo že več kot sto izobraženih apiterapevtov,« razloži predsednik slovenskih čebelarjev. »Žal zadeve še niso zakonsko urejene, borimo pa se na več frontah. Prepričan sem, da bomo letos vsaj del apiterapije legalizirali. Poznamo medene masaže, nato gre za vdihavanje zraka, imamo najrazličnejše zadeve s tega področja, ki so v svetu priznane. Najzahtevnejše je vsekakor zdravljenje s čebeljim pikom. S tem se je že pred dobrim stoletjem pri nas ukvarjal dr. Filip Terč, zdravnik in začetnik moderne apiterapije. Ampak vsaj medene masaže, ki koristijo naši koži in izboljšujejo počutje, bi radi ponudili legalno, saj bo konec koncev tudi država imela nekaj od tega.«

Slovenski čebelarji si prizadevajo, da bi čez štiri leta, torej leta 2021, v Celju gostili kongres svetovne čebelarske organizacije Apimondia. Zakaj taka prizadevanja? Boštjan Noč pravi, da bo letos kongres Apimondie septembra v Turčiji: »Tam bodo dr. Petra Kozmosa predlagali za podpredsednika svetovne čebelarske organizacije, hkrati pa želijo pridobiti kongres, ki bi ga čez štiri leta pripravili v Celju. »Leta 2003 je bila Apimondia v Ljubljani in z gotovostjo lahko rečem, da svetovna čebelarska javnost meni, da je bil to zagotovo najboljši kongres doslej. Na tak kongres pride od 20.000 do 30.000 ljudi, tako da je zadeva tudi gospodarsko vsekakor zanimiva. Še nekaj: Apimondia 2003 je dala velik zagon slovenskemu čebelarstvu. Organizacija je zahtevna, protikandidatke pa so Rusija, Srbija, Danska in Italija. Verjamemo, da svet tako dobro pozna slovensko čebelarstvo, da nam bo v Turčiji uspelo pridobiti organizacijo Apimondie 2021.«

Čebelarski turizem je zelo perspektivna turistična panoga, čaka pa nas še veliko dela, pravijo na ČZS: »Pomembno je, da povežemo različno turistično ponudbo s čebelarskim turizmom. Prav tako je pomemben skupen nastop ponudnikov čebelarskega turizma na trgu. Le s skupnimi močmi bo tovrstni turizem v Sloveniji postal ena vodilnih in uspešnih turističnih panog.«