Po glavni turistični sezoni je že popolnoma jasno, da bo letošnja rekordna – tako po številu gostov in prenočitev kot po izkupičku od turizma. Vsi ti rekordi pa so razkrili nekaj pomanjkljivosti našega turizma in jih bo treba, vsaj glavne, odpraviti do prihodnje verjetno spet rekordne sezone.
Usmeritev k digitalnim medijem
Čeprav je jasno, da za letošnji turistični bum v Sloveniji niso zaslužni samo tisti, ki vodijo turistično promocijo in skrbijo za boljše tržne razmere za slovenski turizem, je treba kljub temu pohvaliti Slovensko turistično organizacijo, ki je v zadnjih dveh letih močno okrepila promocijo v tujini predvsem s preusmeritvijo na digitalne medije. S prispevki povabljenih mednarodno uveljavljenih turističnih blogerjev, ki so sledilce dan in noč bombardirali s pozitivnimi vsebinami o naši državi in našem turizmu, so dosegli veliko več potencialnih obiskovalcev kot s klasičnimi promocijskimi akcijami, denimo prospekti na turističnih sejemskih prireditvah.
Za inovativno turistično promocijo so dobili STO in nekatere lokalne turistične organizacije, med katerimi je vsekakor v ospredju Ljubljana, vrsto laskavih mednarodnih priznanj. V mednarodni strokovni in poslovni turistični javnosti pa tudi pri navadnih obiskovalcih je bila Slovenija z zdaj že široko znanim geslom I feel SLOVEnia in zeleno stojnico opažena in dobro obiskana na mednarodnih sejemskih predstavitvah, vključno z londonskim WTM, in letos tudi z berlinsko turistično borzo. Svoje je prispevala še strateška usmeritev v trajnosti oziroma zeleni turizem. Po turističnih rekordih v gorskih krajih in tudi na manj razvitem podeželju lahko sklepamo, da je bilo geslo Slovenija zelena, aktivna, zdrava učinkovito.
Rekordu botroval tudi terorizem
Kljub doslej najuspešnejši promociji slovenskega turizma v tujini pa so na povečan obisk tujih turistov pri nas močno vplivale mednarodne politične razmere, še posebno v Sredozemlju. Kolapsu turizma v Tuniziji in Egiptu se je pridružila turistična velesila Turčija. Na počitnice na toplih sredozemskih obalah dolga desetletja navajeni turisti iz severne in srednje Evrope so iskali nadomestilo za varen oddih v podobnem okolju, zato so se mnogi vrnili na Hrvaško. Na naših cestah smo tako imeli vse poletje izjemno gost promet, mnogi pa so se na poti ustavili za dan ali dva.
Iskali so torej mirne in varne države. In ker smo na vseh tovrstnih lestvicah zelo visoko, so se mnogi, ki morda za Slovenijo doslej niso niti vedeli, odločili za počitnice v eksotični podalpski deželi. Precej turistov predvsem iz bližnjih dežel, ki so se ustrašili terorističnih napadov, se je z letalskega prevoza na oddih preusmerilo na avtomobilskega. Zaradi strahu pred terorizmom na letalih in letališčih so evropski turisti lani kupili rekordno počitniških prikolic in avtodomov, zato so bili slovenski avtokampi in redka postajališča za avtodome, ki jih imamo, rekordno zasedeni.
Ljubljana pošilja turiste drugam
Čeprav so še lani v številnih slovenskih turističnih krajih tarnali nad malo turisti, pa so se letos tudi pri nas začeli nekateri, ki niso neposredno udeleženi pri delitvi slovenske turistične pogače, pritoževati, da jih je že preveč. Plaz odzivov na to temo je z nespametno izjavo, naj Slovenci pridejo na Bled samo v zunajsezonskih mesecih, sprožil v. d. direktorja blejske lokalne turistične organizacije.
Na koncu je po burni razpravi prevladalo mnenje, da turistov v Sloveniji ni preveč, so pa zaradi številnih razlogov neenakomerno razporejeni.
V Ljubljani, kjer je njihova koncentracija v starem mestnem jedru največja, so se tovrstnih težav zavedli že pred leti in začeli organizirane skupine usmerjati tudi iz središča, vse bolj tudi v okoliške kraje, v Kamnik z Veliko planino, na Vrhniko z Bistro in tehničnim muzejem pa tudi v Litijo in na Bogenšperk. Kreatorji ljubljanskega turističnega buma brez ljubosumja pošiljajo turiste, ki so jih z vsega sveta pritegnili z odlično vodeno promocijo, po vsej Sloveniji.
Ni vsakdo za natakarja
Glavna težava slovenskega turizma v letošnjem rekordnem letu je bilo pomanjkanje kuharjev in natakarjev. Zaradi sramotno nizkega plačila je veliko šolanih gostincev odšlo v druge poklice, kjer je dohodek višji in ni nadurnega dela, sobote, nedelje in prazniki so prosti. Veliko najboljših kuharjev in natakarjev dela v tujini, nekateri pa so se zaposlili v menzah in šolskih kuhinjah. Hotelirji in zasebni gostilničarji, ki so dolga leta skrbeli le za svoje udobje in materialno stanje, so imeli ob močno povečanem prometu manj zaposlenih. Marsikdo ni bil primeren za zahtevno delo v gostinstvu, zato so bili gostje marsikje razočarani.
Večina tistih, ki kakovostnih kadrov to sezono ni dobila, se bo morala zavedati, da bo treba dobre delavce v gostinstvu bolje plačati oziroma jim bo treba ponuditi podobne razmere, kot jih naši severni in zahodni sosedje, poleg tega pa bo treba spodbuditi mlade za delo v turizmu in gostinstvu s posebnimi akcijami. Odlična promocija v tujini in rekorden obisk gostov se lahko ob nezadovoljstvu turistov na počitnicah v Sloveniji kaj hitro spremeni v slabo promocijo, ki turizmu najbolj škodi. Doslej so ljudje k nam prihajali z zelo nizkimi pričakovanji, odhajali pa so navdušeni. Zdaj prihajajo z veliko večjimi pričakovanji, zato so lahko tudi veliko hitreje razočarani ...
V Sloveniji zagotovo še ni preveč turistov. Poleg neizkoriščenih obstoječih turističnih zmogljivosti zunaj turističnih središč je po vsej Sloveniji še polno sivih turističnih lis, kot je Idrijsko, Vipavska dolina, celoten Kras (izzveti sta Postojnska jama in Škocjanske jame), Kozjansko (izjema je Podčetrtek z okolico), celotno Posavje in Obsotelje, Bela krajina in Kočevska pa se turistično končno le prebujata. Ljubljana, ki zadnja leta nosi slovensko turistično zastavo, je vsem drugim krajem, ki nimajo strategije razpršitve turistov, pokazala, da se da ob umni politiki obvladati tudi sezonske turistične konice. |
Bled je bil poleti res v stalnem prometnem kaosu, ker niso pravočasno zgradili obvoznic in parkirnih hiš. V našem najbolj prestižnem turističnem središču imajo zagotovo preveč izletniških gostov in premalo petičnežev, ki bi tam preživljali počitnice. Bled, ki je bil včasih bolj monden kot St. Moritz, bi si takšne goste zaslužil, a ne s takšno ponudbo. Objezerske vile, v katerih bi lahko dopustovali petični turisti, so pokupili slovenski tajkuni, hoteli pa niti približno ne dosegajo mednarodnih standardov, ki veljajo za prestižne hotele. Bled nima niti enega hotela prestižne mednarodne verige. |