Slovenskemu turizmu se po podatkih za prvo polovico letošnjega leta sodeč obetajo boljši časi. Če gre zaupati številkam, potem bi nam morale izvabiti nasmeh na obraz ali vsaj občutek zadovoljstva, da smo na pravi poti. Zlasti to velja za vse, ki si kruh služijo na račun turizma. Dolga leta že poslušamo stereotipe o tem, da je Slovenija dežela tisočerih neizkoriščenih priložnosti v turizmu. A kaže, da neizkoriščene priložnosti zmeraj bolje izkoriščamo, saj je turistov zmeraj več. Upajmo, da naključje nima nič pri tem in da gre porast pripisati znanju ter prizadevanju mnogo členov v turistični verigi.
Številke pravijo, da so v Ljubljani v prvem polletju letošnjega leta zabeležili pol milijona prenočitev, kar je pet odstotkov več kot v istem obdobju lani. Rast prenočitev beležijo tudi v piranski in izolski občini. Pozitivni rezultati se kažejo na Gorenjskem. Bled, Bohinj in Kranjska Gora so dobro obiskani. Tudi za vrhunec sezone, julija in avgusta, si povsod obetajo boljših rezultatov kot lani. Pa že lansko leto je bilo izjemno uspešno. Število turističnih prenočitev v Sloveniji je prvič preseglo 10 milijonov, samo v hotelih prvič nad šest milijonov. Lani je v našo državo prišlo skoraj štiri milijone turistov oziroma dobrih 11 odstotkov več kot leto prej.
Zakaj je vse to za državo tako pomembno? Ker je turizem poleg velike priložnosti tudi izjemnega pomena za gospodarstvo. Skupaj s posrednimi učinki je v Sloveniji leta 2014 prispeval 13 odstotkov celotnega BDP. S 40 odstotki izvoza je največji izvoznik storitev in zagotavlja 13 odstotkov vseh delovnih mest, neposredno in posredno povezanih s turizmom. Nobenega dvoma ni, da bi prav turizem lahko bil paradni konj slovenskega gospodarstva. Za to pa ne bo dovolj zgolj trud turističnih ponudnikov, pač pa se bodo morali nad vsebino v določenih segmentih še neživljenjske zakonodaje zamisliti tudi zakonodajalci, torej poslanci, in prispevati svoje, da bo turistična bera v prihodnje še bogatejša, zadovoljstvo še večje in nasmeh še slajši. Sicer pa imamo vse pogoje za to.
