Tudi odločitev o samostojnosti leta 1991 smo drago plačali, s sicer kratko, a zato nič manj kruto in bolečo desetdnevno vojno za Slovenijo. Vojne so mimo, a spomini, duhovni in materialni, ostajajo. Predvsem materialnih ostankov prve in druge svetovne vojne je izjemno veliko, morda nekoliko manj iz osamosvojitvene vojne za Slovenijo.
Če pravimo, da so muzeji in muzejske zbirke, poleg tega tudi drugi pomembni objekti, ki nas spominjajo in opominjajo na vojne, tudi turistične točke, potem lahko v Sloveniji na tem področju veliko ponudimo. Zanimivo: na vojne ne bomo pozabili zaradi številnih zasebnih zbirateljev in uradnih muzejskih institucij, ki so našli in shranili izjemne predmete, dokumente in fotografije, ti so na ogled v najrazličnejših oblikah.
Spominska pot od Alp do Jadrana
Spomin na prvo svetovno vojno, še posebno v severozahodnem delu Slovenije, ohranjata predvsem Kobariški muzej in ustanova Fundacija Pot miru. V številnih krajih ob Soči in širše je nekaj večjih ali manjših muzejskih zbirk, med temi je znana zbirka Batognice Mirka Kurinčiča v Drežnici pod Krnom.
Kobariški muzej se je razvil iz muzejske zbirke, ki so jo leta 1990 uredili domačini. Sprva je deloval v sklopu Turističnega društva Kobarid. Po petih letih so ustanovitelji, v soglasju z ministrstvom za kulturo, prenesli upravljanje na neprofitno družbo z omejeno odgovornostjo, ki muzej upravlja še danes. Leta 2011 se je Kobariški muzej vpisal v razvid slovenskih muzejev. Organiziral je več kot 40 razstav doma in v tujini ter več kot 200 kulturnih dogodkov v ciklu muzejskih večerov. Poslanstvo Kobariškega muzeja je varovanje in hranjenje nacionalnega bogastva in muzejskega gradiva na področju varovanja dediščine soške fronte s poudarkom na predstavitveni dejavnosti.
Na soški fronti so se od leta 1915 do 1917 bojevali, trpeli in umirali pripadniki številnih narodov. Iz tega obdobja so se ohranile številne ostaline, kot so strelski jarki, utrdbe, kaverne, spominska znamenja, vojaška pokopališča in kapele. Od 30. junija 2007 so muzeji na prostem ter najpomembnejše ostaline in spominska znamenja soške fronte v Zgornjem Posočju povezani v Pot miru, ki ima sedež in informacijski center v Kobaridu. Posvečena je spominu na številne žrtve, predvsem pa spodbuja vrednoto miru in priložnost za skupni razvoj. Po vzoru že obstoječe Poti miru v Zgornjem Posočju je omenjena fundacija v sodelovanju z občinami in organizacijami pot razširila po celotnem območju soške fronte na Goriškem in Krasu do Devina. Tako je nastala Pot miru od Alp do Jadrana, ki povezuje območja in ljudi ter bogato kulturno in naravno dediščino. Fundacija Poti miru je pred kratkim izdala publikacijo Pot miru od Alp do Jadrana, Vodnik po soški fronti, ki obiskovalcu približa kulturnozgodovinsko dediščino prve svetovne vojne.
Po dedkovih pripovedih
Blizu Sežane in Lipice je v vasi Lokev Vojaški muzej Tabor, ki deluje v obrambnem stolpu, Taboru, ki je bil zgrajen leta 1485. Muzej je bil odprt 14. avgusta 1994. Lastnik zbirke in upravitelj muzeja je Srečko Rože, ki so ga že v otroštvu pritegnile pripovedi dedka Viktorja Rožeta, preživelega pripadnika avstro-ogrske vojske v prvi svetovni vojni, kot tudi pripovedi očeta Albina iz druge svetovne vojne.
Park vojaške zgodovine v Pivki je zagotovo nekaj posebnega. To je nov in hitro razvijajoč se muzejski turistični center. S pestrostjo eksponatov in bogastvom zbirk prinaša obiskovalcem edinstven vpogled tako v nacionalno kot tudi svetovno zgodovino. V nekdanjem poveljniškem objektu Komanda sta turistično-informacijski center in bogato založena muzejska trgovina. V prvem nadstropju Komande je multimedijska dvorana, v drugem pa razstavni prostor.
Posebna pozornost je namenjena slovenski poti v samostojnost. Z novo in sodobno zasnovano razstavo obiskovalci spoznajo nastanek samostojne slovenske države. Tankovsko-artilerijsko zbirko pivškega parka bogatijo najdragocenejši primerki topov in oklepnih vozil, ki so ostali v Sloveniji iz druge svetovne vojne, hladne vojne in slovenske osamosvojitvene vojne 1991. Letalska zbirka vključuje pet letal iz kar štirih držav. Poleg ameriškega thunderjeta in sabra lahko obiskovalci občudujejo še romunsko jurišno letalo IAR-93 vultur, jugoslovansko šolsko letalo soko 522 in legendarni mig 21. Najatraktivnejši eksponat je še vedno diverzantska podmornica P-913 zeta. Gre za manjšo jugoslovansko podmornico, ki si jo lahko obiskovalci ogledajo tudi od znotraj. Tako lahko spoznajo skrivnostni svet podmorničarjev.
Poleg Parka vojaške zgodovine v Pivki deluje v Mariboru, točneje v tamkajšnji Kadetnici, Vojaški muzej Slovenske vojske. Muzej spremlja, zbira, dokumentira, hrani, proučuje in raziskuje ter predstavlja predmete, ki so priče zgodovinskih dogodkov, vsakdanjega življenja ter ustvarjanja vojakov in vojaštva v slovenskem etničnem prostoru. S tako komunikacijo omogoča strokovni vojaški, vojaškozgodovinski in širši javnosti vpogled v različna zgodovinska obdobja, ki so sooblikovala današnjo podobo Slovenije, Slovencev in Slovenske vojske. Poleg tega spremlja in dokumentira razvoj naše vojske. Svoje poslanstvo muzej utemeljuje na 15 zbirkah gradiva oziroma premične kulturne dediščine. Živi del dejavnosti so delavnice iz vojaške zgodovine, predavanja, posveti, simpoziji in druge oblike srečanj z obiskovalci.
V gozdu skrita bolnišnica
Posebnost slovenskega odporniškega gibanja so bile skrite stacionarne bolnišnice. »Gradili so jih v težko dostopnih gozdovih, prepadnih grapah in podzemnih jamah,« pravijo v Mestnem muzeju Idrija. »Po kapitulaciji Italije, jeseni 1943, je dr. Viktor Volčjak po nasvetu domačina Janeza Peternelja s skupino borcev začel izgradnjo nove bolnišnice v težko dostopni soteski Pasice v Dolenjih Novakih na Cerkljanskem. S predano pomočjo domačinov je gradnja potekala postopoma vse do konca vojne, ko se je na dnu globeli ob potoku Čerinščica stiskalo 14 lesenih barak in več pomožnih objektov. Že v času vojne so jo poimenovali po partizanski zdravnici Franji Bojc Bidovec, ki jo je tudi najdlje vodila.«
Bila je edina med skritimi partizanskimi bolnišnicami, ki je poskrbela tudi za premišljeno izdelan obrambni sistem. Partizanska bolnica Franja je po vojni postala simbol partizanskega gibanja in njegove razvejane ter izjemno dobro organizirane zdravstvene dejavnosti. Spomenik je bil po povodnji, ki ga je uničila septembra 2007, v celoti obnovljen. Na osnovi dokumentacije in po natančnih načrtih so bile obnovljene barake in pomožni objekti, izdelane kopije predmetov in pridobljeni nadomestni predmeti. Pri obnovi jih je vodila želja, da bi kar najbolj ohranili sporočilnost spomenika in njegovo simbolno vrednost.