Slovenija kljub svoji majhnosti ponuja ogromno in je zato za turiste nadvse zanimiva destinacija. Marsikdaj se je sicer že izkazalo, da svojih turističnih potencialov ne znamo dodobra izkoristiti, a s Statističnega urada RS kljub temu prihajajo razveseljivi podatki: »V prvi polovici leta 2014 je bilo za štiri odstotke več prihodov turistov, njihovih prenočitev pa za odstotek kot v istem obdobju lani. Pri tem naj spomnimo, da je bilo leto 2013 rekordno leto slovenskega turizma.« To pomeni, da je od 1. januarja do 31. maja (za to obdobje so na voljo končni podatki, ki vključujejo tudi absolutne številke) Slovenijo obiskalo 1,096.000 turistov, to je tri odstotke več kot v istem obdobju prejšnjega leta. Ti so skupaj ustvarili skoraj 2,912.000 prenočitev ali približno toliko kot prejšnje leto v tem obdobju, so še sporočili z urada.
Največ je Nemcev
Zanimal nas je profil povprečnega turista, ki obišče Slovenijo. »Ključni trgi, od koder so prihajali turisti, ki so v juniju 2014 ustvarili največ prenočitev tujih turistov pri nas, so bili: Nemčija (16 odstotkov), Avstrija (13), Italija (10), Velika Britanija (6) in Rusija (5),« nam je povedala Livija Kovač Kostantinovič iz Javne agencije SPIRIT Slovenija. S katerim prevoznim sredstvom turisti pripotujejo k nam, je močno odvisno od tega, od kod prihajajo. »Iz čezmorskih in drugih oddaljenih trgov je to praviloma letalo ali križarke, iz bližnjih držav pa z osebnim in javnim prevozom. Iz ankete med tujimi turisti, ki je bila izvedena med turisti iz Avstrije, Nemčije in Italije, je na primer razvidno, da je večina sodelujočih v Slovenijo prišla z avtomobilom, kombijem ali avtodomom, kar je glede na dejstvo, da gre za bližnje države, razumljivo,« je dodala sogovornica.
Skoraj polovica tujih turistov v Sloveniji prihaja iz starostne skupine od 25 do 44 let (48 odstotkov). Sledijo turisti, stari od 45 do 64 let (35), nad 65 let jih je 9, od 15 do 24 let pa 8 odstotkov.
140 evrov na dan
Leta 2013 je bila povprečna doba bivanja turistov 2,8 dneva, pri tem so se turisti najdlje zadrževali v zdraviliških krajih, in sicer so tam prenočevali v povprečju skoraj štirikrat. Sledili so obmorski kraji, kjer so prenočevali povprečno 3,5-krat. V gorskih občinah so prenočevali povprečno 2,6-krat, v občini Ljubljana pa dvakrat, nam je povedala Kovač Kostantinovičeva.
Po podatkih Statističnega urada RS je bilo junija 2014 največ prenočitev turistov v hotelih (60 odstotkov), v kampih (17), v apartmajskih in počitniških naseljih (6), v zasebnih sobah, apartmajih in hišah pa štirje odstotki prenočitev turistov. Več prenočitev turistov so statistiki v juniju 2014 glede na lanski junij našteli v kampih (za 14 odstotkov), v zasebnih sobah, apartmajih in hišah jih je bilo za desetino več, v apartmajskih in počitniških naseljih za tri ter v hotelih za odstotka več.
Turisti pri nas so relativno zapravljivi, kar je za naše gospodarstvo seveda dobro. Anketa med tujimi turisti v Sloveniji kaže, da ti pri nas v povprečju porabijo 140 evrov na dan. Leta 2009 je bilo to povprečje nižje za 21 evrov. Koliko denarja porabijo, je odvisno tudi od kraja dopustovanja: v zdraviliških občinah tako zapravijo le 97 evrov na dan, v obmorskih 121, v gorskih pa 141 evrov na dan. Največ porabijo v Ljubljani, 154 evrov na dan, in drugih mestnih občinah.
Priljubljena zdravilišča
Da je Slovenija dežela termalnih vrelcev, priča tudi podatek, da je prav v zdraviliških krajih dopustovalo največ tujih turistov. »Največ turistov je junija 2014 prenočevalo v zdraviliških krajih, in sicer je bilo 27 odstotkov vseh turističnih prenočitev. Takoj za njimi so obmorski kraji z enim odstotkom gostov manj, pa gorske občine s 23 ter občina Ljubljana z desetimi odstotki vseh turističnih nočitev. V Ljubljani je bilo število prenočitev turistov približno enako kot junija 2013, v zdraviliških občinah pa je bilo za dva odstotka nižje, so še povedali na sektorju za turizem javne agencije SPIRIT Slovenija.
Ves čas poskušajo s številnimi aktivnostmi skrbeti za večjo prepoznavnost Slovenije kot turistične destinacije. »Predvsem se trudimo za razvoj in trženje tako imenovanega zelenega turizma. Osrednja tematika zelene, aktivne in zdrave turistične ponudbe naše dežele je v skladu s tistim, kar sodobni turist danes išče in za kar je pripravljen plačati tudi višjo ceno. Prav tako si prizadevamo, da slovenski turizem ponuja turistično ponudbo za individualnega gosta in ne za masovni turizem,« je sklenila Livija Kovač Kostantinovič.
Slikovita in prijazna do denarnice Znameniti turistični vodnik Lonely Planet je v svoji junijski izdaji Ljubljano uvrstil na drugo mesto lestvice Best of Europe 2014, na kateri je deset evropskih destinacij, ki so po mnenju uredništva letos najbolj vredne obiska. Ljubljana se je na lestvico uvrstila kot »eno najbolj zelenih in prijaznih evropskih mest«, ki ga odlikuje »živahen kulturni, kavarniški in nočni utrip, ki pričara vzdušje neprestane ulične zabave.« Pri Lonely Planetu posebej poudarjajo tudi letošnje praznovanje 2000-letnice rimske Emone, v okviru katerega se bodo zvrstili številni »domiselni dogodki na rimsko tematiko, celoletne razstave ter osrednji dogodek Ave Emona (od 22. do 24. avgusta), ki bo osrednji ljubljanski Kongresni trg prestavil nazaj v času.« Ljubljana je z veliko izbiro cenovno ugodnih avtobusnih prevozov tudi idealno izhodišče za odkrivanje Slovenije, ki je »tako slikovita kot Švica, a precej bolj prijazna do denarnice«. |
Kako dopustujemo Slovenci? O tem, kje in kako dopustujemo Slovenci ter kakšni so trendi, smo vprašali Lucijo Erjavec iz turistične agencije Kompas. »Opažamo predvsem, da se potniki vse raje odločajo za počitnice večkrat na leto, vendar za krajše termine. V juliju je bilo veliko prodaje pri paketih last minute, za avgust je bila dobra prodaja po first minute.« V letošnjem poletju, ki je vremensko vsekakor posebno, se Slovenci največ odločamo za počitnice v Sredozemlju. »Vedno več gostov se odloča za aktivnejše počitnice; družine imajo raje bolj animacijsko usmerjene hotele, nekateri gostje raje individualno raziskujejo. Med najbolj priljubljenimi bi omenila Turčijo ter grške otoke Zakintos, Kreto, Rodos, Santorini, Karpatos ter tudi letošnjo novost – otoka Samos in Lesbos.« Tudi povpraševanja za počitnice na Jadranu je še vedno veliko. »Ker je vreme letos resnično ponagajalo, se je julija pokazal rahlo upadanje povpraševanja po Hrvaški, vendar ga zdaj, v začetku avgusta ni več čutiti. Veliko se jih odloča za počitnice na Malem Lošinju, Šibeniku, Biogradu, na območju Makarske ter otokih Hvar in Brač.« Manj zanimanja je za Bolgarijo, ki je sicer priljubljena predvsem med mlajšimi. »Letos imamo tudi manj gostov v Egiptu, kjer smo zaradi občasno nestabilnih razmer odpovedali lete v sicer zelo priljubljeno letovišče Šarm El Šejk, še zmeraj pa letimo v Hurgado,« je povedala Erjavčeva. Z lastnim prevozom potujemo na bližnje destinacije, na primer na hrvaško obalo. »Veliko gostov se odloča tudi za avtobusne prevoze. Letalske prevoze potniki uporabljajo predvsem za prevoze na daljše destinacije. Tukaj bi glede na količino spet lahko omenili letalske prevoze na destinacije v Mediteranu.« Največ Slovencev se odloča za hotelske namestitve polpenzion ali ponudbe all inclusive. »Je pa namestitev seveda odvisna tudi od same destinacije,« nam je še pojasnila sogovornica. |
