LJUBLJANA – Četudi skoraj na vsakem koraku lahko beremo in poslušamo (predvsem!) o tem, kako je vse slabo ali kvečjemu celo še slabše, da delovna mesta samo še izginjajo, da je na pohodu revščina, da koalicijske poslanke in poslanci (ker to menda ni v interesu zdajšnje vlade?) tako rekoč ne smejo več misliti s svojo glavo ipd., čisto vsi kazalci in podatki le ne pritrjujejo tako agresivni črnogledosti niti ne tistim, ki jo pri nas dan za dnem razširjajo oziroma propagirajo. Ne morete verjeti, da hkrati še vedno obstaja tudi nekaj za Slovenijo in Slovence razmeroma optimističnih novic? Nič nenavadnega.
Pa poglejmo: zadnji podatki o stanju v proračunski blagajni »kljub vsemu« kažejo, da je državni proračun samo v lanskem oktobru zabeležil za več kot 40 milijonov evrov presežka prihodkov v primerjavi z odhodki, da je skupni proračunski primanjkljaj v obdobju od januarja do oktobra lani resda znašal nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov, vendar pa je bilo kar 633 milijonov evrov znotraj tega zneska (58 odstotkov skupnega proračunskega primanjkljaja) posledica ravnanj uporabnikov proračuna v januarju in februarju 2012, ko zdajšnja vlada še ni mogla odločati s polnimi pooblastili. Res je, v lanskih osmih mesecih mandata zdajšnje vlade, od marca do oktobra 2012, je presežek odhodkov nad prihodki proračuna sicer še znašal 464 milijonov evrov, vendar je v enakem obdobju leta 2011 znašal 838 milijonov evrov, v enakem obdobju leta 2010 1,3 milijarde evrov in v enakem obdobju leta 2009 prav tako kar milijardo evrov.
V tujini cenijo naše ustavno sodišče
Pa ne samo to, tako težko pričakovani napredek je mogoče opaziti celo glede v preteklosti razbohotenega zaposlovanja v javnem sektorju, saj se število javnih uslužbencev od maja lani vendarle znižuje. Podatki Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpesa) potrjujejo, da je bilo še maja lani v javni upravi zaposlenih 161.825 ljudi, v septembru pa že 159.868 oziroma 1957 manj. Samo na področju šolstva in zdravstva se po podatkih Ajpesa število zaposlenih zaradi objektivnih okoliščin še nekoliko povečuje – v zadnjem izmed obravnavanih mesecev na področju vzgoje in izobraževanja za 361, na področju zdravstva pa za 83.
Prezreti ne kaže niti nekega drugega prav gotovo optimističnega kazalca: celo po podatkih, ki jih je objavil zanesljivi finančno-poslovni portal Bloomberg, se je donos naše najlikvidnejše osemletne obveznice, ki bo zapadla januarja 2021, takoj na začetku leta 2013 obetavno znižal pod mejo petih odstotkov. Najbrž ne smemo pozabiti niti tega, da se je še v začetku lanskega septembra donos te slovenske osemletne obveznice že nevarno gibal celo nad tako imenovano psihološko mejo sedmih odstotkov, ki naši državi na daljši rok ne bi več omogočala nikakršnega vzdržnega zadolževanja. Naj je nekaterim to všeč ali ne, so se svetovni denarni trgi zelo ugodno (zelo naklonjeno) odzvali na novico, da slovensko ustavno sodišče ni dopustilo abotnega razpisa referendumov o zakonu o tako imenovani slabi banki niti o zakonu o Slovenskem državnem holdingu. Na podobno pozitivne odzive iz tujine je naletela tudi novica, da so sindikati kar sami, četudi s silnim vikom in krikom, umaknili pobudo za razpis referenduma proti predlaganemu izvrševanju proračuna v letih 2013 in 2014.
Za pametno delitev 16 milijonov evrov Minister dr. Žiga Turk je lani največ časa posvetil predstavnikom vodstev univerz (foto: Aleš Černivec). |