Tudi Tavares hodi v mariborsko opero

Jeseni po dolgih počitnicah zaživijo kulturne ustanove, ki bodo vse do pozne pomladi skrbele za narodov umetniški blagor. Prve premiere so že za nami, mi pa smo ob tej priložnosti obiskali SNG Maribor, ki pod svojo streho združuje gledališčnike, glasbenike, operne pevce ter baletnike. Na predvečer premiere opere La Boheme smo smeli pokukati v zaodrje, kjer so potekale zadnje priprave, in pri tem pokramljali z umetniškim direktorjem Opere Simonom Krečičem ter tenoristom Martinom Sušnikom.
SNG Maribor je največji javni kulturni zavod v Sloveniji, mariborsko gledališče pa ena redkih kulturnih ustanov v Evropi, ki pod isto streho združuje dramski, glasbeni in plesni gledališki izraz. Z drugimi besedami, SNG Maribor sestavljajo Drama, Opera in balet ter Simfonični orkester, ima pa več kot 300 stalno in okoli 150 honorarno zaposlenih sodelavcev. Poleg tega je organizator Borštnikovega srečanja.

Sto tisoč jih posluša opero

Gledališče ima v štajerski prestolnici bogato zgodovino, ta sega v leto 1785, gledališko poslopje na kraju, kjer stoji današnja zgradba SNG Maribor, pa je bilo sezidano 1851. Odtlej je doživelo številne prenove in dozidave, stavba, kot jo poznamo danes, je stara 25 let in stoji le nekaj korakov od stolne cerkve na Slomškovem trgu, mestu ob Dravi pa daje svojevrsten kulturni utrip.
»Samo Opero letno obišče okoli 100.000 ljudi, ocenjujemo, da je od tega petina tujcev,« nam je povedal umetniški direktor Opere Simon Krečič, ki je na tem položaju četrto sezono. Svoje poslanstvo vidi v širjenju in popularizaciji opere, ki današnjemu človeku, zlasti mlademu, lahko deluje precej staromodno. Program v Operi zato prilagajajo tako, da bi to specifično umetnost približali ne le tozadevno podkovani publiki, temveč da bi pridobili čim večji krog poslušalcev. Poskušajo pokrivati vse žanre, primerne za vse starosti.
Pripravijo štiri premiere na leto, poleg dveh naslovov klasičnega repertoarja, letos sta to Puccinijeva La Boheme in Verdijeva Moč usode, še nekaj lažjega, na primer muzikal ali opereto, s čimer pritegnejo širšo publiko. Sladokuscem so namenjene posebne, redkeje izvajane predstave, bodisi moderne bodisi iz starejših obdobij, denimo baroka. »Lani smo prvič v Mariboru predstavili Wagnerja, in sicer Rensko zlato, pa Lady Macbeth Dmitrija Šostakoviča, in moram povedati, da so vsi naši tovrstni poskusi dobro sprejeti.«

Prednost domačim izvajalcem

Opereta in muzikal se vračata na odre, zlasti slednji. Pravzaprav gre za še zahtevnejše predstave, opereta poleg petja od umetnikov zahteva več govora in giba, tako da morajo biti pevci in plesalci v enem, pa tudi obvladovanje komičnih elementov.
Težko si predstavljamo, kakšna silna mašinerija se skriva za predstavo v umetniški hiši. V operi La Boheme, na primer, sodeluje okoli 200 ljudi. Toliko jih je med predstavo pred avditorijem in v zaodrju. Poleg pevcev in orkestra še vsa tehnična podpora, maskerji, garderoberji, odrski delavci …
Simon Krečič daje prednost domačim izvajalcem. Čeprav v isti sapi poudari, da je pri vsaki produkciji dobro imeti vsaj enega umetnika v ansamblu, ki je po možnosti iz države, od koder je izvajano delo. V predstavi La Boheme tako sodelujejo francoski režiser, dirigent in eden od tenoristov pa sta Italijana. »Sicer si prizadevamo, da bi pri nas prvo priložnost dobili mladi slovenski pevci, in moram povedati, da smo prav pri nas odkrili že veliko talentov. Imamo velik nabor mladih, ambicioznih pevcev, ki so angažirani tako doma kot v tujini,« je zadovoljen Krečič, ki si pri svojem delu prizadeva za repertoarne in kadrovske spremembe. Tako zbor kot orkester sta doživela generacijsko prenovo, pri čemer Krečič pove, da je med krizo to pomenilo udarec za ansambel. Upokojevanju starejših članov namreč zaradi finančne stiske niso mogli slediti z zaposlovanjem mlajših.
Orkester ima zdaj 65 glasbenikov, v zboru je 42 pevcev, od tega je 36 stalno zaposlenih, preostali so honorarni sodelavci.
Sogovornik pravi, da so z delovnimi razmerami zadovoljni, imajo primerno dvorano, dovolj vadbenih prostorov, in čeprav je zgradba stara 25 let, še vedno lovijo korak s sodobnimi tehnologijami. Četudi bi bilo dobro že kaj prenoviti. Pri tem izpostavi prednost, da SNG Maribor združuje gledališče, opero in balet ter glasbo, saj je tako logistična izpeljava predstav bolj preprosta. »Edina slabost velikega zavoda je v financiranju. Zdi se, da je denarja več, v resnici pa ga za posamezne oddelke ostane manj, kot bi ga dobili, če bi bili samostojni.«

Operne arije pod milim nebom

V SNG Maribor si prizadevajo, da bi umetnost približali čim širšemu krogu ljudi, začenši z najmlajšimi. Imajo otroški, dijaški in študentski abonma. »Izobraževanje otrok in mladih gledalcev je naša velika odgovornost, saj imata kultura in umetnost pri vzgoji pomembno vlogo. Da bodo tudi kot odrasli prihajali na naše predstave, jim je treba umetnost približati že zelo zgodaj. V koprodukciji z Dramo pripravljamo številne predstave za najmlajše in za mladino, z njimi tudi gostujemo po drugih krajih.« Ponujajo še mešani mednarodni abonma z drugimi opernimi hišami, pri čemer je v ceni všteta tudi vozovnica za avtobusni prevoz na predstave na primer v Zagreb. Štajerci radi pogledajo, kaj se dogaja pri sosedih, pove sogovornik. Po drugi strani tudi tuji obiskovalci pridejo v Maribor. V sklopu teh programov izvedejo okoli 80 predstav dijaškega in študentskega abonmaja in okoli 120 otroškega na leto. Krečič ocenjuje, da predstave letno obišče med 5000 in 6000 mladih in okoli 10.000 otrok.

Da so pri popularizaciji operne umetnosti uspešni, kaže izjemno odmevna prireditev Operna noč, ki so jo organizirali trikrat. Konec maja, ko je ravno dovolj toplo za prireditev na prostem, v Mestnem parku zazvenijo odlomki iz priljubljenih oper. »Ko smo Operno noč organizirali prvič, smo bili presenečeni nad obiskom, saj je prišlo 8000 ali 9000 ljudi. Lani, ko smo muzicirali tretjič, je bilo obiskovalcev že 15.000, kar kaže, da so meščani ta večer sprejeli za svojega. Vzdušje na koncertu je sproščeno, ljudje posedajo po parku, pridejo celotne družine in skupaj ustvarimo nekakšen piknik z glasbo,« je zadovoljen Krečič, ki poudari, da je prireditev za obiskovalce brezplačna. Zavedajo se, da je opera draga, zato jo poskušajo narediti dostopno čim širšemu krogu poslušalcev. Ta koncert je poklon mestu in meščanom, pravi Simon Krečič, sicer rojeni Ljubljančan.

Premajhni za rivalstvo

Nekoliko pred njim je v mesto ob Dravi prišel tenorist Martin Sušnik, prav tako Ljubljančan, ki je v Mariboru prvič pel leta 2012 na povabilo maestra Uroša Lajovica in takratnega umetniškega direktorja Benjamina Pionnierja. Zaupali so mu vlogo v Črnih maskah, s katero so odprli EPK. Potem je odpel še nekaj vlog kot gost, danes pa je v SNG Maribor zaposlen kot solist. Na opazko, kako so ju Mariborčani sprejeli kot Ljubljančana, oba odgovarjata, da nista nikoli imela tovrstnih težav. »Slovenija je premajhna za rivalstvo, prav nasprotno, dobro sodelujemo in si pomagamo. Ko se je na primer prenavljala ljubljanska operna hiša, so imeli predstave pri nas. Pa tudi sicer drug drugemu ponujamo oporo, poleg tega sta ljubljanska in mariborska opera tako različni, da si nista konkurenca,« pravi Sušnik, ki je v Mariboru odpel že 19 vlog, kar pomeni štiri na leto. Zdelo se nam je veliko, a Sušnik pravi, da ob skrbno izbranih vlogah pevec zmore toliko brez posledic. »Srečo sem imel, da mi oba direktorja v začetku nista dajala pretežkih vlog. Pevec se z leti razvija in zori, izbor vlog pa je pri tem izjemno pomemben, in to je direktorjeva odgovornost. Če pevci premladi pojejo vloge, ki jim niso kos, lahko to naredi nepopravljivo škodo.«

Vse je povezano

Poleg Sabine Cvilak v vlogi Rudolfa v La Boheme nastopa Martin Sušnik, ki nam je zaupal, kako se pevci pripravljajo na vlogo in kako skrbijo za glas. »Vsekakor to ni služba z osemurnim delovnikom. Težko je opisati, ampak s petjem živimo 24 ur na dan, temu je podrejeno naše življenje. Pazimo, kaj in kdaj jemo, čuvamo glasilke, ki se ob prevelikih obremenitvah lahko tudi fizično poškodujejo. Večer pred predstavo si na primer ne moremo privoščiti zabave. Pravimo, da smo na glasovni dieti,« se nasmeje.
Nekateri gredo celo tako daleč, da se zadnje dneve umaknejo iz domačega okolja, recimo v hotel, da se lahko povsem posvetijo sebi in ne obremenjujejo glasilk. Čeprav se petje ne zdi fizično zelo naporno, ni tako. Za dobro kondicijo skrbijo tudi s športom, vendar so tudi tu omejeni: ne moreš dan pred predstavo smučati ali recimo kolesariti v hladnem vremenu, preprosto se ne smeš prehladiti.
SNG Maribor je vrata v novo sezono odprla na široko in naši gostitelji verjamejo, da bodo upravičili zaupanje, ki so si ga pridobili pri domačinih pa tudi pri obiskovalcih iz vse Slovenije in tujine. Morda je Maribor res mesto nogometa, a upamo si trditi, da domačini živijo tudi za gledališče, glasbo in opero. »Vse je povezano, in kakor si večina našega ansambla kdaj ogleda tekme v Ljudskem vrtu, tako tudi na naših predstavah srečamo nogometaša Tavaresa z družino,« v smehu pravi Martin Sušnik.