LJUBLJANA – Veterinarske oblasti Bosne in Hercegovine so pri nadzoru uvoza mleka iz Slovenije v pošiljkah z datumom 11. februar zaznale povečane vrednosti aflatoksina, ki velja za eno najbolj kancerogenih snovi na svetu. V beograjskem Laboratoriju za humano ekologijo in ekotoksikologijo so namreč v vzorcu litra alpskega mleka omega s 3,16 odstotka mlečne maščobe Ljubljanskih mlekarn zaznali večje vrednosti kancerogenega strupa aflatoksina M1, kot jih določa zakonodaja EU. Hkrati so povečane vrednosti aflatoksina našle bosanske oblasti v surovem mleku iz Kmetijske zadruge Sloga v Kranju.
No, nevarne zgodbe s hrano pa tu še ni konec. Urad za varno hrano je našel 450-gramsko govejo lazanjo s konjskim mesom neznanega izvora, ki potrjuje, da je konjsko meso pakirano v napol pripravljenih govejih jedačah.
Beograjski in ljubljanski laboratorij
Pri Ljubljanskih mlekarnah (LM) so nemudoma, kot so zapisali v sporočilu za javnost, isti vzorec mleka poslali v referenčni laboratorij veterinarske fakultete v Ljubljani, kjer pa niso ugotovili presežnih vrednosti aflatoksinov v mleku. V uredbi komisije EU o mejnih vrednostih onesnaževal v živilih je določeno, da je največja mogoča količina aflatoskinov v mleku 50 ng/kg. Pri testiranju vzorca na veterinarski fakulteti v Ljubljani pa aflatoksina niso zaznali oziroma manj kot 5 ng/kg.
Hkrati Neva Makuc, direktorica sektorja za kakovost in okolje, zagotavlja, da v Ljubljanskih mlekarnah že več kot deset let opravljajo monitoring na prisotnost škodljivih snovi v surovem mleku, glede aflatoksina pa v zadnjem letu opravljajo dodatne analize. V vseh teh letih niso nikoli ugotovili aflatoksinov.
Skrbi dejstvo, da je beograjski vzorec istega mleka pozitiven in ljubljanski negativen, pri čemer je treba dodati, da laboratorija pri testiranju nista bila povezana, zato v Ljubljani ne vedo, kako, po kakšnih standardih so v Beogradu opravili testiranje.
Vodstvo urada za varno prehrano bo kljub negativnemu vzorcu v Ljubljani v Ljubljanskih mlekarnah dodatno pobralo vzorce surovega mleka z datumom 11. februar in jih še enkrat testiralo. Pri čemer niso povedali, kateri referenčni laboratorij bodo izbrali za testiranje. Po logiki stvari to skorajda ne bi smel biti laboratorij veterinarske fakultete, ampak, denimo, referenčni laboratorij na Dunaju. Glede surovega mleka kranjske Sloge pa ne morejo storiti kaj dosti, saj vzorec ni več dosegljiv.
Smrtno
nevaren toksin
V Ljubljanskih mlekarnah se opirajo na analizo laboratorija, zato za njih na policah slovenskih trgovin ni spornega mleka. Medtem pa so nam v uradu za varno hrano potrdili, da smo nekaj mleka ali mlečnih izdelkov Ljubljanskih mlekarn, izdelanih iz surovine z dne 11. februarja, že spili in pojedli v obliki jogurtov in napitkov. Za zdaj še ne vedo, za kakšne količine gre.
Dr. Marija Jamšek s klinike za zastrupitve UKC Ljubljana nam je potrdila, da gre za snov, ki povzroča kronično zastrupitev in je v naši prehrani ne sme biti. »To je aksiom. Gre za snov, ki je v hrani ne sme biti! Če je v mleku, ga moramo takoj prenehati piti.«
Aflatoksini napadejo naša jetra in jih počasi razžirajo. Prvi znaki zastrupitve so slabo počutje in izgubljanje telesne teže. Nato se pojavi zlatenica, začnejo otekati noge, pojavita se jedka bolečina v trebuhu in bruhanje.
Največja do zdaj znana zastrupitev z aflatoksini se je zgodila leta 1974 na zahodu Indije, kjer je od 400 zastrupljenih umrlo več kot 100 ljudi.
Za večino živih bitij znaša smrtonosni odmerek od 0,5–10 mg/kg telesne teže. Aflatoksini z indeksom ena so tako strupeni, da pri zaužitju ni nobene tolerance.
Konjsko meso
v goveji lazanji
Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Jernej Drofenik pa je včeraj pozno popoldne za slovensko javnost potrdil, da je bil zadnji vzorec mesa od 29 izbranih govejih izdelkov pozitiven: »Medtem ko je bilo 28 vzorcev negativnih, nam je bil zadnji, 29, sumljiv, zato smo v laboratoriju test večkrat ponovili. Žal smo ugotovili, da 450-gramska goveja lazanja hrvaškega podjetja Ledo, proizvajalca Trada SA iz Luksemburga, ki smo jo vzeli s police v trgovini Interspar, vsebuje konjsko meso.«
Tako se je dan za slovenskega potrošnika prevesil v skrb vzbujajoči večer, saj smo včeraj dokončno postali v vseh pogledih polnopravni člani Evrope, globalnega sveta, kjer ne veljajo pravila, po katerih smo se Kranjci stoletja ravnali in preživeli.
Zemljevid konjskega mesa
Ugledni britanski dnevnik The Guardian je pred dnevi objavil uvozno-izvozni zemljevid konjskega mesa v Evropi. Slovenija je med drugim lani legalno uvozila dobrih 15 ton konjskega mesa. Polovico iz Belgije, preostalo pa iz Italije, Bolgarije, Avstrije in celo Španije. Medtem pa je izvozila dobrih šest ton konjskega mesa. Poljska je izvozila več kot 10,000.000 kilogramov konjskega mesa, Španija nekaj več kot 4,000.000 kilogramov. Mreža uvozno-izvoznih poti je tako prepletena, da je skoraj ni mogoče nadzirati. Države EU so v letu 2012 skupno trgovale s 60.000 tonami konjskega mesa.
Mlečni uvozno-izvozni zemljevid bi bil še hujši, saj gre za primarno živilo. Ob koncu redakcije smo dobili obvestilo, da je hrvaška sanitarna inšpekcija ugotovila čezmerne vrednosti aflatoksinov M1 tudi v trajnem mleku blagovne znamke Mercator, ki ga za slovensko trgovsko verigo proizvajajo v Tuzli v BiH. Čigavo mleko so polnili oni?
