Zlato pravilo dobrih vlagateljev je, da svoja sredstva razpršijo med različno tvegane naložbe. Koliko tveganja si posameznik lahko privošči, je odvisno od več dejavnikov, tudi od njegovih osebnih preferenc. Donosi naložb in tveganje so namreč tesno povezani – bolj tvegana naložba ima višji donos, in obratno. Seveda obljube o nenormalno visokih donosih pri naložbah dvomljivega izvora pri vlagatelju morajo prižgati rdečo luč. Čeprav je vlaganje odvisno tudi od sreče, potrebujemo za dobre odločitve dovolj pravih informacij in tudi znanja. Če tega nimamo, se je bolje obrniti po pomoč k finančnim strokovnjakom. Banke so prvi pravi naslov za naša vprašanja o nalaganju presežkov.
Banke so (naj)varnejše
Najvarnejše pribežališče naših presežkov (in prihrankov) so bančni depoziti, res pa je, da so njihovi donosi majhni. Hranjenja denarja pod žimnico kljub bančni luknji ne priporočamo. Na podlagi zakona o bančništvu (ZBan-1) so vlagateljem vloge v posamezni banki ali hranilnici s sedežem v Republiki Sloveniji zajamčene do višine 100.000 evrov.
Kot so še zapisali na spletnih straneh Banke Slovenija, se pri izračunu zneska zajamčene vloge posamezne fizične ali pravne osebe, fizične osebe, ki samostojno opravlja dejavnost, in samostojnega podjetnika upošteva skupno stanje vseh terjatev te osebe v evrih in tujih valutah do posamezne banke ali hranilnice na dan začetka stečajnega postopka. To obsega terjatve do banke ali hranilnice na podlagi pogodbe o vodenju transakcijskega računa, hranilne vloge, denarnega depozita ter drugih pozitivnih stanj. V primeru začetka stečajnega postopka nad banko ali hranilnico bodo zajamčene vloge vlagateljem izplačane najpozneje v dvajsetih delovnih dneh (izjemoma v tridesetih) v drugi banki – tako imenovani banki prevzemnici, ki jo bo določila Banka Slovenije.
Skladi kot alternativa
Zanimiva alternativa za nalaganje presežnih sredstev so tudi vzajemni skladi, ki so primerni predvsem za tiste, ki nimajo dovolj znanja (ali časa), da bi se ukvarjali s trgovanjem na borzi. Seveda moramo takoj zapisati, da pri teh oblikah ni državnega jamstva za vložena sredstva. Vseeno pa jih vodijo izkušeni finančniki, ki se trudijo maksimirati donos vloženih sredstev, tako da so naša sredstva bolj ali manj na varnem. Stopnjo tveganja (in posledično donosa) pri vzajemnih skladih določa njihova naložbena politika. Nekateri so bolj tvegani kot drugi, s čimer vas upravljavci sklada seveda vnaprej seznanijo.
Bančniki svetujejo
V Sberbanki pravijo, da se z vsako stranko, ki se pri njih zanima o možnosti plasiranja presežkov denarja, podrobno pogovorijo. »Najpogosteje jih vprašamo: kakšno tveganje so pripravljeni prevzeti v določenem času, ali imajo morda zastavljene varčevalne cilje, koliko časa svojih presežkov denarja ne bodo potrebovali, ali imajo še kaj dodatnih sredstev, ali imajo kakšne kredite in ali razpolagajo z dodatnimi likvidnimi sredstvi za varnostno rezervo.« V Sberbanki še dodajo, da so osnovna ponudba banke za nalaganje presežnih sredstev vezane vloge.
Evropske delnice so in
Analitiki bank Hypo Alpe Adria, NLB in UniCredit se strinjajo, da bodo naložbe v delnice, predvsem evropskih podjetij, med zanimivejšimi v letošnjem letu. »Varčevalci, ki so bili v minulih letih bolj konservativni, še vedno niso zamudili možnosti za višje donose na delniških trgih,« pravi Luka Leskovšek, upravljavec premoženja v Hypo Alpe Adria Bank. V njihovi banki pričakujejo, da bodo donosnosti delnic na svetovnih delniških trgih dokaj povprečne, od sedem do devet odstotkov.
»Pospešitev okrevanja v Evropi, zelo solidna gospodarska rast v ZDA, višja izvozna konkurenčnost in ugodnejša vrednotenja delnic trgov v razvoju ter nadaljevanje zelo ohlapne denarne politike tudi v prihodnje govorijo v prid delniškim naložbam,« pojasnjujejo svoje ocene v NLB in dodajo: »Po drugi strani pričakujemo ravno zaradi močnejše gospodarske rasti razvitih gospodarstev nadaljnje zmanjšanje agresivnosti spodbujevalnih denarnih politik. Zadnje bo še naprej višalo dolgoročne obrestne mere, kar močno zmanjšuje privlačnost obvezniških naložb. Vlagateljem odsvetujemo nakupe dolgoročnih tujih državnih in podjetniških obveznic. Svetovni delniški trgi so glede na zgodovinska povprečja pošteno vrednoteni ali celo precenjeni in ponovitve rasti iz leta 2013 ne pričakujemo.«
Tudi Leskovšek iz Hypa podobno kot analitiki NLB daje prednost evropskim delniškim trgom in kot možno naložbo omenja investicijski indeksni sklad, vezan na evropske delniške trge z oznako XMEU GY. Investicijski indeksni skladi (skladi ETF) združujejo prednosti vzajemnih skladov in investicijskih družb. Njihovo premoženje je naloženo v košarico vrednostnih papirjev družb iz sestave določenih borznih indeksov. Z naložbo v sklad ETF pridobimo solastniški delež portfelja vrednostnih papirjev (delnic), ki sestavljajo določen borzni indeks – najbolj znani je na primer Dow Jones, ki ga sestavljajo delnice več podjetij. S papirji skladov ETF trgujemo na borzah. Kot vsak finančni instrument imajo prednosti na eni strani in pasti na drugi.
Največji potencial leta 2014 Katere naložbe imajo v 2014. največji potencial, smo vprašali vodjo globalne naložbene strategije skupine UniCredit Manuelo D'Onofrio. Italijanka pravi, da pričakuje izboljšanje gospodarske aktivnosti v evrskem območju in konec recesije v tako imenovanih obrobnih državah zaradi manj varčevalnih ukrepov in ohlapnejše denarne politike. »Tudi v ZDA se zaradi manjših fiskalnih pritiskov utegne zgoditi, da se bodo gospodarsko okrepile in dosegle rast nekje med 2,5 in tremi odstotki. Skupno pa bo rast v letu 2014 po vsej verjetnosti višja kot v preteklih treh letih. Predvsem zaradi ohlapnejše fiskalne in monetarne politike. Ta kombinacija utira pot za višje delniške donose. Prav nasprotno pa se bodo nekatere države v razvoju morale spoprijeti s težavo visoke inflacije in velikim primanjkljajem na tekočem računu plačilne bilance. To pa ni dobra popotnica v trenutku, ko bodo v ameriški centralni banki začeli zmanjševati nakupe državnih obveznic,« še pove D'Onofrijeva. |
Selitev iz varnih pristanov
Upravljavec premoženja pri UniCredit Bank Gregor Grmek razlaga, da se po njihovem prepričanju sedanje okolje rekordno nizkih obrestnih mer bliža koncu. Pravi, da se na svetovnih finančnih trgih denar že nekaj časa seli iz varnejših državnih obveznic (držav, kot so na primer Nemčija, ZDA ipd.) v bolj tvegane naložbene razrede, kot so delnice in podjetniške obveznice. »Eden izmed razlogov, zakaj se to dogaja, je tudi v centralnih bankah, ki trge preplavljajo z likvidnostjo in tako ohranjajo nizke donosnosti najvarnejših državnih obveznic, hkrati pa omogočajo vlagateljem, da selijo svoje naložbe v bolj tvegane oblike,« pojasnjuje Grmek.
Kaj pa Slovenija?
»Slovenija in druge problematične članice evroobmočja (Grčija, Portugalska, Španija) so po našem mnenju ene najprivlačnejših naložbenih regij,« so prepričani analitiki naše največje banke NLB. Kot pojasnijo, je tako zaradi že doseženega in pričakovanega znižanja cene zadolževanja teh držav, kar izboljšuje pogoje financiranja družbam v regiji in zmanjšuje negotovost, povezano z refinanciranji dolgov. »Konec oziroma pričakovan konec recesije govori v prid boljšemu poslovanju družb, kar ob višanju trenutno nizkih profitnih marž (visoki fiksni stroški zaradi rigidnosti poslovnega okolja) viša naša pričakovanja glede prihodnjih dobičkov družb iz regije. Vse omenjeno se deloma že odraža v vnovičnem interesu tujih vlagateljev za do nedavnega nepriljubljeno regijo,« pojasnjujejo v NLB.
»Zaradi napovedanih prodaj slovenskih podjetij, drastičnega upada kreditnih pribitkov slovenskih državnih obveznic in povrnjenega zaupanja v slovenske naložbe lahko letos pričakujemo več naložb. Skoraj vsa slovenska podjetja so glede na primerljiva tuja podcenjena, prav tako so podcenjene tudi slovenske državne obveznice. Morebitne prevzemne špekulacije pa bi lahko dodatno stimulativno vplivale na vrednost tako imenovanih slovenskih blue chipov (na primer Petrol, Krka, Telekom). Relativno podcenjene so tudi delnice na trgih bivše Jugoslavije. Približevanje Srbije Evropski uniji bi lahko močno podražilo tudi tamkajšnji delniški trg,« ocenjujejo analitiki NLB.
