LJUBLJANA – Koprski župan Boris Popovič je prejel sklep koprskega okrajnega sodišča, ki je zavrglo obtožni predlog za domnevno ponareditev poslovnih listin in tako ustavilo kazenski postopek v tako imenovanem primeru Kapučini, saj je kazenski pregon absolutno zastaral. Dejanja, ki jih očitajo Popoviču, so se zgodila, preden je postal župan, ko je bil še gostinec, spominja današnje Delo.
Kratili so mu pravico do obrambe
Na koprskem okrožnem sodišču so ga septembra 2010 zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, davčne zatajitve in ponareditve poslovnih listin obsodili na 22 mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let, leto kasneje pa ga je višje sodišče pravnomočno oprostilo zlorabe položaja in mu za preostalo znižalo kazen na osem mesecev pogojno in eno leto preizkusne dobe. To odločitev je potrdilo tudi vrhovno sodišče, a je lanskega decembra ustavno sodišče na pritožbo odvetnika Marka Bošnjaka iz Odvetniške družbe Čeferin ugotovilo, da je bila Popoviču v postopku kratena pravica do aktivne obrambe, zato je sodbe razveljavilo.
Blagodejna sprememba kazenskega zakonika
Ustavni sodniki so postopek po razveljavitvi sodbe vrnili v ponovno obravnavo, a so se očitki v obtožnici kar topili. Ker so namreč na tožilstvu ugotovili, da davčna utaja 11.700 evrov, ki so jo očitali Popoviču, po spremenjenem kazenskem zakoniku ni več kaznivo dejanje, temveč zgolj prekršek, ki pa je že zdavnaj zastaral, je sodišče za ta del postopek ustavilo, spis z očitki glede ponarejanja poslovnih listin pa odstopilo okrajnemu sodišču, ki je glede na zagroženo kazen pristojno za razsojo. Aprila je obramba predlagala izločitev razpravljajoče sodnice Melite Černe (čemur je predsednica sodišča ugodila), sodnik Srečko Ritonja, ki je zadevo dobil v obravnavo, pa je med preizkusom obtožnega predloga ugotovil, da je kazenski pregon za edino preostalo kaznivo dejanje zastaral, zato je postopek ustavil.
Prilagodljivi zastaralni rok
Za kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin, ki ga je tožilstvo očitalo Popoviču, velja desetletni absolutni zastaralni rok, kar pomeni, da je pregon zastaral že marca 2012. Novela kazenskega zakonika iz leta 2008 (KZ-1) je sicer v 91. členu uvedla novost, da je zastaralni rok, če je pravnomočna sodba v postopku za izredno pravno sredstvo razveljavljena, v novem postopku dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe, kar bi pomenilo, da bi kazenski pregon zastaral šele novembra 2016, toda po mnenju sodnika Ritonje uporaba te določbe v konkretnem primeru ne pride v poštev.
Tokratne sodne pošte se je razveselil
Ker mora sodišče vedno uporabiti milejši zakon za obdolženca, je namreč treba uporabiti določbo starega kazenskega zakonika. Poleg tega sodnik poudarja, da uporaba 91. člena KZ-1 pride v poštev le v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe v postopku izrednega pravnega sredstva, kar pa ustavna pritožba ni. Ustavna pritožba je, še pojasnjuje sodnik, le subsidiarno pravno sredstvo, ki se lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.
A tudi če bi sodišče imelo drugačno stališče glede zastaranja, sodnik Ritonja meni, da kaznivo dejanje ponareditve poslovne listine ni podano. Popoviču tožilstvo namreč očita, da je kaznivo dejanje ponareditve (izkazov uspeha družb Food Party in B. P. C.) storil, da bi si omogočil davčno zatajitev. Toda ker slednje kaznivo dejanje ni nič drugega kot specialna oblika goljufije, ponareditev poslovnih listin pa nič drugega kot sredstvo, s katerim se taka goljufija stori, ni steka med kaznivim dejanjem davčne zatajitve in ponareditvijo poslovnih listin, saj je drugo že vsebovano v prvem. Zoper tako odločitev se lahko tožilstvo še pritoži. Boris Popovič si je po prejemu sodne pošte gotovo oddahnil.
