POZOR

Tudi mirna voda je lahko divja

Objavljeno 29. junij 2014 10.01 | Posodobljeno 29. junij 2014 10.03 | Piše: O. B., D. M.

V Sloveniji je 48 urejenih kopalnih voda na rekah, jezerih in morju, še precej več pa je neurejenih, tako imenovanih divjih kopališč. Tam je vsako leto tudi največ nesreč, zato policija pred sezono opozarja in svetuje.

Kolpa postaja med Slovenci čedalje bolj priljubljena kopališka destinacija. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Čeprav se letošnja kopalna sezona zaradi nekoliko daljšega hladnega in deževnega obdobja še ni prav začela, policija ne počiva. S preventivnimi akcijami poskuša preprečiti nesreče in zato opozarja ljudi na nevarnosti na kopališčih in »kopališčih«. Policisti so na preži že od zgodnje pomladi in na priljubljenih krajih opozarjajo na nevarnosti, tudi z zloženko Ne skoči v vodo. Policija je dejavna zlasti na območjih, kjer je veliko neurejenih, divjih kopališč. Tako imenovane kopalne vode pa so naravna kopališča, vendar urejena: v prvi vrsti je poskrbljeno za varnost, a tudi vse drugo, zaradi česar območje ob vodi postane kopališče.

Kaj je kopalna voda?

V Sloveniji je 48 kopalnih voda (30 kopalnih območij in 18 naravnih kopališč) na rekah (Soča, Idrijca, Nadiža, Krka, Kolpa), jezerih (Bohinjsko jezero, Blejsko jezero, Šobčev bajer) in morju. Kopalne vode so določene na odsekih, kjer se ljudje že tradicionalno kopajo in kjer vsaj trikrat v kopalni sezoni pričakujejo 300 kopalcev in več. Poleg tega na območju kopalnih voda izvajajo kopališko dejavnost v skladu s predpisi o varstvu pred utopitvami, tam ne sme biti izpustov odpadnih voda, obrežje reke, jezera ali morja, namenjeno kopanju, mora biti dolgo vsaj 100 metrov, širina brega in priobalnega pasu za kopalce pa mora meriti vsaj 10 metrov.


Napotki za varno kopanje

Policija med drugim svetuje občanom:
– ne hodite v vodo, če se počutite slabo, s polnim ali praznim želodcem in pod vplivom alkohola ali drugih psihotropnih snovi,
– ne skačite v vodo, če je telo pregreto,
– ne skačite v kalno ali preplitvo vodo,
– ne plavajte sami, zlasti ne na daljših razdaljah,
– če vas zgrabi krč, iztegnite mišico in jo sprostite,
– ne plavajte v vodnih zbiralnikih, v bližini črpališč in drugih nevarnih krajev,
– izogibajte se močnim tokovom ali vodnim vrtincem,
– otrok nikoli ne puščajte brez varstva v bližini vodnih površin, še manj v vodi, čeprav plitvi.
 

»Kopalne vode so določene na Goriškem, Gorenjskem, Dolenjskem, v Beli krajini in ob morju ter so označene. Naravna kopališča imajo vidne oznake meja, na dostopnih poteh v kopalna območja pa so postavljene informacijske table,« so zapisali v brošuri Kopalne vode, ki jo je izdala Agencija RS za okolje (Ministrstvo za okolje in prostor RS). Na teh odsekih spremljajo tudi kakovost vode, in sicer v letu 2014 vsake tri tedne.

Meja in riviera

Poleg morske obale je največ kopalnih voda na Dolenjskem in v Beli krajini – enajst, in sicer predvsem zaradi Kolpe, najdaljše slovenske riviere. Z 292 kilometri je ena najtoplejših, najčistejših in najbolj neokrnjenih rek pri nas. Po njenem toku poteka kar 113 kilometrov državne meje z Republiko Hrvaško. Zaradi svoje slikovitosti in umirjenega toka je med kopalci zelo priljubljena. Del reke, od Prelesja do Dragošev, je zavarovano območje v sklopu Krajinskega parka Kolpa, v katerem je kar sedem kopalnih območij. Reko pregrajuje več kakor 50 kamnitih jezov, ki so nastali zaradi mlinov, žag in kovačij. Kopalci se kljub bližini hrvaške meje lahko prosto kopajo in gibajo.

Deli s prijatelji