Še malo in zaprla se bodo šolska vrata. Učenci srednje šole za lesarstvo iz Ljubljane, ki se izobražujejo za različne poklice, so konec šolskega leta sklenili na prav poseben način. Pripravili so razstavo izdelkov, ki so jih iz lesa ustvarili med šolanjem, saj veliko pozornosti posvečajo tudi praktičnemu delu. Šola je poleg tega razpisala zanimiv natečaj, na katerem so imeli učenci od 1. do 5. letnika možnost, da po svojih zamislih izdelajo pručko ali stolček. Odziv je bil nad pričakovanji, saj so za razstavo v njihovem stalnem razstavnem prostoru prejeli kar 85 zanimivih rešitev.
Nad delom učencev je med šolskim letom bdel Viktor Piršič, učitelj praktičnega pouka. »Nekateri so že pravi mojstri. Presenečen sem, da so pri obdelavi lesa zelo samostojni, poleg tega so tudi radovedni, saj radi sprašujejo o izboljšavah, mi pa jim svetujemo in pomagamo. Največ izdelkov je iz masivnega lesa in vse manj iz ivernih plošč. To je tudi usmeritev za njihovo bodoče delo.«
Mitja Ulčar je doma iz okolice Litije in je dijak 5. letnika lesarske šole. Pravi, da se je za to šolo odločil, ker ga zanima les in z njim rad dela. Lesa je navajen že od doma, saj imajo tesarstvo. Mitja je za konec šolanja izdelal čisto pravo diatonično harmoniko. In zakaj se je odločil za tako velik izziv? »Želel sem si, da bi si izdelal povsem naravno harmoniko,« je povedal. »Kupljena bi bila zame predraga. Odločil sem se za orehov les, ki se mi zdi najlepši. In sem jo tudi napravil, čeprav sem imel sprva nekaj problemov z lesom. Harmonika je izdelana iz furnirane vezane plošče, ki pa se je preveč krivila. Le del, kjer so tipke, je iz masivnega kosa lesa. Seveda igram na diatonično harmoniko, se pa še učim. Zelo sem ponosen, da mi je uspelo narediti to glasbilo. Zakaj ime Gojzdar na sprednji strani harmonike? Tako se po domače reče naši kmetiji in sem to ime uporabil kot znamko harmonike. Ne vem še, kako bo z izdelavo teh glasbil v prihodnje, me je pa že moj učitelj Jan Potočnik prosil, da bi tudi zanj izdelal tako harmoniko.«
Učenci srednje lesarske šole so tudi glasbeno nadarjeni, saj imajo celo svoj ansambel z ubranimi mladimi glasovi ter z dvema harmonikarjema, kitaristom in baritonistom. A bariton, ki ga igra eden od učencev, je kovinski. Domen Ogrinec iz Podgorja pri Kamniku, učenec 5. letnika, pa si je zadal prav zahtevno nalogo, saj je naredil čisto pravi bariton iz lesa. »Že lep čas sem razmišljal, da bi izdelal nekaj, česar ni napravil še nihče na svetu. Za glasbilo bariton sem prepričan, da še ni bilo izdelano iz lesa. To je torej prvi leseni bariton na svetu. Originalni kovinski bariton sem natančno izmeril in ga nato povsem izdelal iz lesa. Ta inštrument žal še ne igra, ker bi morala biti notranjost cevi popolnoma gladka, to pa bi bilo preveč zahtevno delo. Imam pa že kup idej za leseni bariton, ki pa bo zagotovo igral.« Dejan bo jeseni že študent, a še ne ve, na katero šolo se bo vpisal, vsekakor bo ostal zvest lesu.
Jan Černevšek iz Tunjic pri Kamniku si je s svojim izdelkom pridobil kar precej simpatij obiskovalcev razstave. Iz lesa je namreč izdelal zibelko. Tudi Jan končuje šolanje, čaka pa ga še matura. »Za zibelko sem se odločil, ker jo bom v prihodnosti zagotovo potreboval, no, moj bodoči podmladek seveda,« je povedal Jan. »Delo je bilo nekoliko zahtevnejše, saj sem stranice okrasil z intarzijami, za katere sem porabil kar 38 ur. So ročno izdelane in vgrajene v les. Izdelane so iz zelo tankega furnirja, debeline le 0,5 mm. Zelo sem ponosen na to, kar sem naredil za zaključek šolskega leta. Zibelka je res kar precej velika, ker sem uporabil mere vzmetnic, ki so primerne za otroke. Jeseni bom nadaljeval šolanje na višji strokovni šoli v Škofji Loki. Potem si želim, da bi našel ustrezno zaposlitev, sicer pa si doma urejam svojo delavnico. Z lastnim znanjem in delom sem že izdelal pohištvo in z njim opremil eno od domačih sob.«