ŽEGAR – Če se peljete v osrčje Kozjanskega iz celjske smeri skozi Šentjur in Gorico pri Slivnici, boste prispeli v vas z imenom Žegar. Na desni strani boste uzrli velik star kamniti spomenik, ki pa ni postavljen v spomin padlim vojakom te ali one vojne, temveč spominja na začetek gradnje ceste skozi Kozjansko in dokazuje, da se tukaj ni nič gradilo hitro in da so morali biti ljudje potrpežljivi. Na plošči namreč piše, da se je gradnja začela 1915., končala pa 1929., torej so začeli graditi v avstro-ogrski monarhiji, končali pa v Kraljevini Jugoslaviji. A tudi v novi državi so Kozjani čakali na asfalt na tej cesti vrsto let. Blizu spomenika je v novejše znamenje vključen star steber nekdanjega pila z vklesano letnico 1640 in imenom Wreshko, ki je tam sicer pogost priimek.
Pot vas bo vodila naprej proti vasi Prevorje, kakor piše tudi na prometni tabli. Kraj namreč zajema dva zaselka: Lopaco ob cesti Šentjur–Kozje, vzhodno od nje pa je zaselek Prevorje, kjer se klanec prevesi proti Lesičnemu. Skoraj ob cesti, ki se začne vzpenjati proti šoli in podružnični cerkvi, so vidne slikovite arhitekture kmečkih gospodarskih poslopij.
Bogata zgodovina
Na vrhu varuje kraj cerkev sv. Ane, ki je bila prvič omenjena leta 1545. Izročilo pravi, da so njeno predhodnico požgali Turki. Leta 1803 so staro cerkev podrli in 1807. postavili sedanjo, 1823. pa so ji prizidali še zvonik. Notranjost je najprej 1885. poslikal Jakob Brollo, nato pa 1933. pozlatar in rezbar Miha Grzina, ki je izhajal z Zdol nad Kozjim. Krajevni leksikon iz 1976. napačno navaja, da je slike ustvaril Miloš Geržina iz Kozjega. Miloš Grzina je bil mizarski mojster, ki je imel svojo delavnico v Kozjem, Miha pa je bil njegov stric.
Pod cerkvijo je pokopališče, kjer vzbuja pozornost skromen, a urejen grob razbojnika Franca Guzeja (Guzaja), o katerem je izšlo več časopisnih podlistkov in nastalo več ljudskih gledaliških iger. Živel je od leta 1839 do leta 1880, ko so ga v spopadu v kozjanskem gričevju ubili žandarji. Mrliški oglednik je bil šentjurski zdravnik, skladatelj in župan dr. Gustav Ipavec. Guzej med ljudmi velja za nekakšnega slovenskega Robina Hooda, ker naj bi jemal bogatim in dajal revnim. Resnica je nekje med časopisnimi in policijskimi poročili ter ljudsko domišljijo. Vsekakor pa je bil prebrisan in je z mnogo ukanami povzročal sive lase oblasti, ki ga je dolgo lovila. Znana je zgodba, kako je v Podsredi kupoval mačke, in večkrat se je zgodilo, da je zamaskiran in preoblečen jedel in pil v krčmi z žandarji. Njegova kariera se je začela, ko je pobegnil iz zapora, kjer naj bi bil zaprt po krivem. Danes se lahko sprehodite po njegovi poti od Prevorja mimo izvira reke Bistrice do Sv. Križa, obstaja pa tudi pohodna pot v Dobju in na Planini pri Sevnici.
Svojevrstno astronomsko društvo
Na Prevorju imajo tudi svojevrstno Astronomsko društvo Kosci Šentjur. Ustanovljeno je bilo za promocijo opazovanja Sonca, Lune in drugih nebesnih teles med mladimi ter učitelji, da bi jih dejavno vključili k pouku, interesnim dejavnostim, naravoslovnim dnem, izletom, šoli v naravi... Člani društva vse leto spremljajo in opazujejo astronomske pojave ter jih dokumentirajo, organizirajo pa tudi predavanja o vesolju, astronomiji, astronavtiki … Opazovalnico imajo na podružnični osnovni šoli Prevorje, na nadmorski višini 550 metrov, kjer še ni svetlobnega onesnaženja.
Na Prevorju deluje tudi društvo konjenikov. Srečate jih zlasti ob vikendih, kako ponosno jezdijo svoje lepotce. Na kmetiji Majcen ponujajo široko paleto čebeljih izdelkov, v pomladnih mesecih pa sveže zelene šparglje. Kmetija je dobitnica srebrne medalje za medeni liker Maribor 2012 in prejemnica licence za opravljanje nalog pooblaščenega preizkuševalca medu. S Prevorja vas vodi pot do bližnje Dobrine, kjer so pred leti odkrili zdravilno vodo. Napotite se lahko naprej po glavni cesti v Lesično in še naprej na območje Kozjanskega parka ali pa v bližnjo vas Planino.