Trstu le (prekratka) brv čez Veliki kanal

Trst je končno le dobil nov most, pravzaprav brv čez Veliki kanal. Ta pod znamenitim Rdečim mostom povezuje četrt ob železniški postaji z zgodovinskim jedrom pri stari borzi. Edini tržaški kanal je nastal po vzoru beneškega, le da je povsem raven in le par sto metrov dolg ter ne deli mesta. Že pred leti so zasuli del pred baziliko in zgodovinsko kavarno Polarna zvezda. Avtor mosta oziroma brvi se je nedvomno zgledoval pri španskem arhitektu, zvezdniku Calatravi, ki je pred leti Benečanom ob izteku Velikega kanala postavil modernistično brv pri Rimskem trgu. Tržačani so pri izvedbi presegli beneško počasnost, brv naj bi odprli že pred božičem, pa se je tako zapletlo, da je moral v dogajanje poseči celo tržaški župan Cosolini.

V lase so si skočili nasprotniki mostu in izvajalci, prvi so dokazovali, da je brv prekratka in zato nevarna. Temelje so položili že poleti, na začetku decembra so nanje spustili še kovinski most, natančne meritve pa so znova pokazale, da bregova nista povsem simetrična. Dejansko ga je na južni stranici (z)manjkalo nekaj centimetrov, čeprav je bilo malo verjetno, da bo most kar zdrknil v vodo, so se lotili utrditve kamnitih temeljev.

Zagodla jo je
 še ledena zima

Brv je dolga 24 metrov, ponoči jo razsvetljuje do okolja prijazna in diskretna LED-razsvetljava. Zaradi nenavadno hladnega vremena, večkrat je celo zmrzovalo, snežilo je in pihala ledena burja, niso mogli uporabljati posebnih lepil za prozorni stekleni bočni del, tako so se dela zavlekla do letošnje pomladi, ki pa vsaj v prvih dneh nadaljuje zimo.

Odgovorni še vedno trdijo, da je most pravšnji, za četrtletno zamudo se izgovarjajo tudi na vojaške oblasti, ki naj bi zamujale pri iskanju morebitnih eksplozivnih teles iz druge svetovne vojne. Na brvi so zgladili posebno hrapavo površino na kamnitih ploščah pešpoti in uredili oba vstopa. Zaradi zamude se stroški, 70 odstotkov projekta je krilo okoljsko ministrstvo, naj ne bi povečali, je pa »nepotrebni most« postal tudi predmet strankarskih razprtij. Zanj se je že pet let zavzemala predvsem prejšnja desnosredinska občinska uprava, zdaj visijo v zraku tožbe in nova obračunavanja. A minulo soboto je občinskim veljakom le uspelo brv, ki je povzročila že toliko hude krvi, predati v uporabo meščanom za oživitev vse bolj kitajske Terezijanske četrti.

Kot poševni stolp v Pisi

Že dopoldne so čez most »lezli Tržačani, turisti, občinski odborniki, arhitekti, novinarji, šaljivci in živali (med njimi poni Nina)«, so zapisali v tržaškem slovenskem Primorskem dnevniku. Glede na veliko zanimanje menda v Trstu že razmišljajo še o eni brvi blizu Ponterosa. A prvo čaka Tržačane izbor pravega imena za brv, ki zdaj povezuje ulici Trento in Cassa di Risparmio.

Gradnja je bila po besedah občinskega odbornika za javna dela Dapretta nujna, saj so se domačini in obiskovalci mesta kavarn in literature izognili temu delu četrti po mestnem nabrežju. Brv je zmogla prvi naval, mnogi so si skrbno ogledovali oba konca in strokovno ugotavljali, da most le ni prekratek. Morda ga bodo poimenovali kar Kratki most, menda se že plete legenda, da so Tržačani poskušali zožiti kanal za nekaj tako, da so z nasprotnih bregov vlekli vrvi, torej podobno kot so v nekem filmu o Pisi tam ravnali svoj poševni stolp. Na solinah zrasla četrt Borgo Teresiano naj bi z lepo urejenim Ponterosom, prvim trgom novega mesta iz leta 1854, in obalnimi restavracijami spet postal srce mesta.