PRISTANIŠČA

Trst in Koper v boju za luksuzne križarke

Objavljeno 29. februar 2012 15.15 | Posodobljeno 29. februar 2012 15.15 | Piše: Anton Grizold

Po lanski rekordni sezoni v Kopru letos pričakujejo okoli 80.000 potnikov.

Bo Trst prehitel Koper? (Foto: Adrian Grizold)

KOPER – Lanski krst Coste Favolose, ki je na svoji predstavitveni vožnji obiskala tudi Koper, je napovedal vrnitev tržaškega pristanišča v potniški promet. Nekoč so iz Trsta odhajali parniki v Ameriko, potem je imel redne povezave (nadvse so bile priljubljene tudi med slovenskimi dijaki in študenti) vse do Krete, pred leti pa so se sosedje potihoma umaknili iz trajektnega prometa. Mesto vetrov, kavarn in književnikov pod Kraškim robom so sicer občasno obiskovale velikanke, kot so Queen Elizabeth II. in najnovejše lepotice velikanke, a je nekako zamudilo razmah trenda, ki tudi v kriznih časih in po spektakularni nesreči Coste Concordie onkraj škornja ostaja najhitreje rastoča turistična panoga v svetu in bo po napovedih vrhunec dosegla šele med letoma 2012 in 2020.

Zaradi nemirov v arabskem delu Sredozemlja so se organizatorji križarjenj osredotočili tudi na severne obale, kjer odkrivajo prezrte lepote, znamenitosti in zanimivosti. Beneško pristanišče je povsem preobremenjeno in zelo drago, zato ladjarji in organizatorji križarjenj iščejo nadomestna. Kot na dlani se z zanimivim zaledjem in možnostjo izletov ponujata Koper in Trst. Letos se torej med tržaškim in koprskim pristaniščem obeta tekma za potnike z luksuznih križark. In tu je Koper, kjer so sicer še dodatno poglobili dno, a gradnja potniškega terminala je povsem zastala, žal v podrejenem položaju. Resda so potniki s plavajočih hotelov večinoma zadovoljni z našo ponudbo, še posebno jim ugajata prijetna domačnost in gostoljubje starega beneškega mesteca, želijo pa si več izvirne, lokalne ponudbe.

Serenada namesto Popotnika

Nerodno je le, da bodo sosedje, medtem ko se pri nas še prerekamo o smiselnosti, upravičenosti in donosnosti tovrstnega turizma, izkoristili bližnje letališče, cestne in železniške povezave, odlične hotelske kapacitete in drugo infrastrukturo ter zanimivo ponudbo kot matično izhodno pristanišče, mimogrede pa ponudili in tržili še naše kraško zaledje s Postojnsko jamo in Škocjanskimi jamami, z Lipico ter Bledom vred. Skratka, hodili nam bodo v zelje.

Pri njih se bo letos privezalo 54 belih lepotic s 135.000 gosti, s čimer bodo prehiteli Koper, kjer med aprilom in oktobrom pričakujejo okoli 46 križark. Po številu gostov bomo izgubili proti izjemni lanski sezoni, ko je bilo kar 78 pristankov, našteli pa smo dobrih 110.000 potnikov, letos naj bi jih bilo okoli 80.000. Več bo jasno po tradicionalnem marčevskem sejmu križarjenj v Miamiju na Floridi, menijo na koprski občini, seveda pa je ponudba za to sezono že zdavnaj zaokrožena in dorečena.

K lanski rekordni sezoni je največ prispeval orjaški Popotnik (Voyager of the Seas), ki se to sezono seli v Azijo, nadomestila ga bo nekoliko manjša, 90.000-tonska, skoraj 300 metrov dolga sestrska ladja Serenade of the Seas, ki sprejme 2500 potnikov in 900 članov posadke. V Koper prihaja tudi nekaj novih ladij in ladjarjev, med njimi nekaj dražjih ekskluzivnih ponudnikov za petičnejše goste. Prva potniška ladja naj bi se v Kopru privezala 19. aprila, zadnja pa na začetku novembra.

Deli s prijatelji