SEVNICA – Medtem ko je na dan mučenikov, 10. marca, na sevniškem gradu potekala druga ženska salamijada, so si okoli salam že 56. dali opravka izključno mučeniki, ki so se tradicionalno zbrali v gostilni Vrtovšek, tik pod gradom, torej.
Društvo salamarjev Sevnica, ki ga po dolgoletnem predsedniku Stanetu Krncu – lani je mnogo prezgodaj za vedno odšel iz salamarskih vrst – vodi Peter Camloh, je pripravilo salamijado, na katero imajo ženske vstop le, če plačajo štefan vina za vsako omizje. Tako veleva tradicija, stara več kot pol stoletja. In ker takšnih praviloma ni, so tam vsako leto že več kot pol stoletja pač sami mučeniki, ki pa se prav nič ne mučijo.
Mati slovenskih salamijad
»Začela sva s tedanjim gostilničarjem Petrom Vrtovškom (mimogrede: zdajšnji birt Jure je njegov vnuk) ženskam navkljub, ki so praznovale dva dni prej svoj 8. marec, češ, zakaj tudi moški ne bi imeli svojega dne. Predse sva položila najine salame in ugotavljala, čigava je lepša in boljša,« se je začetka prvega tekmovanja spominjal Sevničan Rudi Mlinarič, ki je takrat premagal edinega tekmeca.
Salamijada v Sevnici je najstarejša, najbolj znana in najpopularnejša tovrstna prireditev pri nas, zato jo imenujejo tudi mati slovenskih salamijad. Če so se pred desetletji pri Vrtovšku pod sevniškim gradom na dan 40 mučencev zbirali zgolj Sevničani pa še kateri Posavec ali Dolenjec morda, se zdaj v stari domači gostilni in pred njo tre znanih slovenskih obrazov.
Letos so ocenili 123 salam, in to v treh kategorijah. Že skoraj dve desetletji je na čelu ocenjevalne komisije Sevničan Franci Sotošek, mož, ki mu je okoli salam že dolgo vse jasno. Tudi vsi drugi preizkuševalci so člani domačega društva salamarjev, ki ima malo manj kot 40 članov. Salamijada je nastala spontano, med izdelovalci domačih salam, sprva zgolj Sevničani, zato njihovi nasledniki želijo, da so domačini tisti, ki jih ocenijo, in da pri tem ne prevladajo industrijska merila, kar je že dolgo pravilo sevniškega dogodka. Veziva in različni dodatki za hitrejše zorenje so nezaželeni in komisija je nanje še posebno pozorna, saj ni veliko takšnih, ki znajo narediti salamo brez sodobnih dodatkov.
Globasnica, salamarska uspešnica
Na salamijadi rejcev, na kateri se od lani ločeno merijo samo prašičerejci iz sevniške občine, je med sedemnajstimi zmagal Stojan Tomažič iz Tržišča, drugi je bil Alojz Zalašček iz Boštanja, tretji pa Martin Kragl iz Ledin nad Sevnico. Ta kategorija naj bi privabila več domačih salamarjev, ki v glavnem tekmovanju v zadnjih letih niso hoteli sodelovati, saj se je tudi v Sevnici razširila praksa, da tekmovalci v ocenjevanje oddajo salamo, ki je niso naredili sami, ampak so jo kupili.
Na salamijadi prijateljev, kjer tekmujejo salamarji prijateljskih društev iz tujine (Samobor, Sveti Petar u Šumi in Sisak iz Hrvaške, Podjunski salamarji iz Avstrije, Békéscsaba na Madžarskem, Nové Zámky na Slovaškem, Turija in Šid iz Srbije), je slavil Rainhard Prutej iz Globasnice na avstrijskem Koroškem, drugo mesto je osvojil še en Globasničan, Rainhold Jammer, in tudi tretja, Maria Harrich, je od tam.
V najštevilnejši in kajpak najpomembnejši glavni kategoriji, kjer so ocenjevali 87 salam, je tretje mesto osvojil lanski zmagovalec Peter Selak iz Vinice pri Šmarjeti, drugi je bil Silvo Vide iz Grobelj pri Šentjerneju, zmagovalec pa je postal Jože Fabjan iz Dolenjega Gradišča pri Šentjerneju.
Sicer pa je sevniška prireditev že lani stopila iz tradicionalnih, več kot polstoletnih okvirov in prerasla v pravi praznik suhomesnih izdelkov. V vinski kleti posestva Krakovo, v Orešju blizu Sevnice, kjer domuje in ustvarja priznani enolog in vinar Zdravko Mastnak, sta se v sklopu salamijade predstavila Kmečka zadruga Sevnica, na čelu katere je Borut Florjančič, in Vinska klet Mastnak. Ni dvoma o sijajnem sožitju Mastnakove žlahtne kapljice in vrhunskih suhomesnih izdelkov po domači recepturi, ki pod blagovno znamko Grajske mesnine prihajajo iz sevniške kmečke zadruge.