GLOBOKO – Za Bojana Kosa in ženo Tino, dekliško se je pisala Ajster, je 20. oktober prazničen, saj je rojstni dan njunih trojčic Stele, Dolores in Sare. V takem zaporedju so predčasno, v 32. tednu nosečnosti, pred petimi leti privekale na svet. Zdaj tri vedre in vihrave deklice še zadnje leto obiskujejo vrtec v skupini vzgojiteljice Mateje in njenega pomočnika Aleksandra.
V krajevno dvorano, iz katere vstopajo v vrtčevsko sobo, so na srečanje ob slavnostni torti povabile tudi prijateljčke in prijateljice. Kar smo videli in izvedeli o trojčicah, ki niso enojajčne, a so med seboj povezane, kot bi bile, je predvsem neizmerna hvalnica življenju.
Medtem ko Stela in Dolores nista prestali resnejših zdravstvenih preizkušenj, je bila Sara deležna dveh precej nadležnih. Pri treh mesecih je doživela gastrogenalni refluks. Dihalna pot se ji je zaprla, v obraz je posivela: »V petih minutah smo jo pripeljali na urgenco v Brežice. Takoj so ukrepali, da je zadihala. Potem je morala vsake pol leta na pregled v Ljubljano, kjer je ostala čez noč na aparatih.« |
Palčki v skalnjaku
Dolores je najlažje prepoznati po svetlejših in rahlo valovitih laseh. Stela in Sara sta si močno podobni, le da je najmlajša malce drobnejša, najstarejša pa ima modre oči (pravijo, da po mamici), medtem ko imata sestrici rjave (po očku). Kar pa je najpomembnejše – njihova očka in mami se imata še vedno enako rada kot pred dvanajstimi leti, ko sta začela hoditi. Ko včasih skupaj pogledajo posnetke s poroke staršev, Dolores, mehka dušica, od ganjenosti vsakič potoči nekaj solzic.
Deklice vstajajo že malo pred šesto, ob pol sedmih jih mami odpelje v vrtec, sama nato nadaljuje pot na delo v Sparovo trgovino. Ona pride ponje ob štirih popoldne, odkar ne vozi več tovornjakov na dolge proge, jih marsikdaj pride iskat tudi očka.
Lani so za rojstni dan med drugim dobile meter visoke betonske palčke (lovca, pivskega bratca in kovača). Kosovi so jim skupaj zgradili skalnjak ter ga zasadili s tulipani, z narcisami in mačehami. Ko pridejo trojčice iz vrtca, gredo najprej pozdravit palčke.
Doma se igrajo razne igrice kot človek, ne jezi se, s punčkami, zlagajo kocke, na trnke lovijo ribice (tako se imenuje igrica, ki je v starih časih še ni bilo). Gledajo risanke, poslušajo pravljice. Včasih posebej poprosijo za najljubši jim Sneguljčico in Trnuljčico.
Mami ima z njimi zdaj skoraj več dela kot tedaj, ko so bile še dojenčice: »Takrat si jih dal preprosto ležat, zdaj pa vsaka skozi nekaj hoče.«
Da ne zdržijo pri miru, smo se lahko sami prepričali, zato nas ni presenetilo, da vse tri že navdušene obiskujejo učne ure plesne šole Lukec. Rade poslušajo glasbo, najraje narodno-zabavno, še posebno Golico in pa »strica« Lojzeta Slaka.
Umirijo se samo ob gledanju risank in ko spijo.
Sara gre v posteljo pol ure pred sestricama, ki ležeta malo po deveti.
Zelo so navezane druga na drugo. Če eno boli in joka, začneta jokati še drugi dve. Pa četudi bi se tik pred tem še kaj skregale, kar seveda tudi znajo. A sestrska solidarnost vedno prevlada.
Prašički v vozičku
Oblečene hočejo biti enako, je pojasnila mami: »Če dam eni od treh drugačno majčko, ta takoj protestira, da hoče enako kot sestrici.«
Deklice imajo tri morske prašičke: »Ko je k hiši prišel prvi, so hitro hotele vsaka svojega. Odkar so trije, so zadovoljne, čeprav si jih niso lastniško porazdelile, ampak so vsi trije od vseh treh. Džoni, Miki in Piki najraje jedo solato, krotki so pa tako, da se jim pustijo prevažati v vozičku.«
Ko je na slavju kmalu po tortici k mamici pritekla Stela s prošnjo, naj ji odveže pas, sta jih v hipu sledili sestrici, naj ga sname tudi njima.
Mami je pojasnila: »Ena pas dol – vse tri dol. Ena lulat – vse tri lulat. Tudi zbolijo druga za drugo.«
Bojan je pristavil: »Še mama za njimi.«
Ker so tako navezane, starši še posebno pazijo, da ne bi med njimi delali razlik.
Mami jih je pohvalila: »Z veseljem mi pomagajo pri kuharskih pa tudi gospodinjskih opravilih, pospravljajo tudi rade. Oblekice zlagajo že bolje kot očka!«
Malce tudi že koketirajo, da bi bile dame: »Zelo rade pomerjajo mamičine čevlje in torbice.«
Seveda pa še vedno rade zahajajo v peskovnik delat torte. Kako lepo je odraščati, dokazujejo, med drugim, tudi tako, da so se letošnje poletje naučile plavati (brez rokavčkov).
Sedem gugalnic
A naša predstavitev trojčic bi bila hudo pomanjkljiva, če bi pozabili omeniti, kako odlično se razumejo z dedkom Jožetom in babi Marjano, s katerima živijo v isti hiši, in kako rada jih popazita tudi dedek Martin in babi Pavla, ki stanujeta tri kilometre stran.
Še najbolj se trojčice razhajajo pri okusih. Sara najraje pogleduje po sladkarijah, Stela obožuje zeleno solato in paradižnik, Dolores pečena piščančja bedrca. Vsem trem gresta v slast pečeni krompir (z domačega vrta) in – spoštovani bralci, povejte svojim otrokom! – rdeča pesa. Za desert jim najbolj prija sladoled, poleti pa jagode. Te hodijo same nabirat na domači vrt.
Na dvorišču jim je na izbiro kar sedem gugalnic (tako da med obiski drugih otrok ni zadrege), očka jim je postavil veliko leseno hiško 2 krat 2 metra (»Da bi zanjo potreboval že gradbeno dovoljenje,« se očka pošali), trampolin, urijo se v vožnji s kolesi in motorji na baterijski pogon. Mimo Kosovih teče potok, na dvorišču pa so si napravili 10 krat 30 metrov velik ograjen ribnik. Male tri gredo z očkom vsak teden dvakrat proti večeru nahranit ribe s kruhom in koruzo.
