Romarska cerkev svete Eme, ki stoji v istoimenskem naselju nad Pristavo pri Mestinju v občini Podčetrtek, je bila zgrajena natanko pred tristo leti. Postavili so jo na kraju, kjer sta nekoč stali dve cerkvi, in sicer viri leta 1466 omenjajo prvo leseno cerkev, posvečeno sveti Emi, zraven pa je stala še cerkev sv. Jedrt. Ker sta bili obe že močno dotrajani pa tudi zaradi vse več romarjev so ju porušili in leta 1717 zgradili novo, mnogo večjo cerkev in jo posvetili Emi, kneginji, ki je imela nekoč v teh krajih ogromna posestva.
Ema ali Hema Krška je izhajala iz plemiškega rodu Breško-Selških škofov. O njenem kraju in letnici rojstva podatki niso enotni; po ljudskem izročilu naj bi se rodila leta 973 na gradu Pilštanj, drugi viri navajajo letnico okoli 995, kot kraj rojstva pa Peilstein pri Melku na Koroškem, vendar trdnih dokazov ni. Prav tako ni povsem jasno, ali je bila nemškega ali slovenskega rodu, nedvomno pa je, da je znala naš jezik, kajti imela je velika posestva na Koroškem, Štajerskem in Dolenjskem.
Slovela je po lepoti in radodarnosti do cerkve in skrbi za preprosto ljudstvo. Poročila se je z Viljemom, grofom Savinjske marke, imela sta dva sinova, oba sta doživela žalostno usodo. Bila naj bi umorjena, kmalu zatem so umorili tudi Viljema. Ostala je sama, vendar kljub kruti usodi ni izgubila vere. Sama je upravljala velika posestva, posvetila se je skrbi za revne in ustanavljala župnije, vrhunec pa je bila zidava cerkve, ki so jo posvetili leta 1043, in benediktinskega samostana na Krki na Koroškem, kjer je bil tudi prvi sedež poznejše celovške škofije. Pred smrtjo se je umaknila v samostan kot navadna nuna in tam okoli leta 1045 umrla. Leta 1287 so njene posmrtne ostanke prenesli v kripto cerkve v Krki pri Velikovcu.
Oba njena sinova naj bi bila umorjena, prav tako mož Viljem.
Leta 1287 jo je papež Honorij IV. razglasil za blaženo, postopek beatifikacije pa se je zavlekel do leta 1938, ko jo je papež Pij XI. razglasil za svetnico. Ker je bila Ema tesno povezana z našo deželo, kjer je slovela kot velika dobrotnica, imela pa naj bi tudi zasluge za ohranitev slovenskega jezika v okoljih, kjer je imela kot lastnica velikih posestev velik vpliv, so jo Slovenci začeli častiti kmalu po smrti. Tako je bila tudi prva cerkev na Vinskem vrhu nad Pristavo sredi 15. stoletja posvečena sveti Emi. Romanje k sveti Emi, ki goduje 27. junija, se je ohranilo do današnjih dni.
Ker so letos praznovali tristoto obletnico posvetitve cerkve, je bilo zadnjo nedeljo v juniju še posebno slovesno. Mašo je vodil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, ki je poudaril, da so tod že pred petsto leti opravljali bogoslužje, cerkev pa so posvetili sveti Emi že davno prej, preden je bila uradno razglašena za svetnico. Župnija Sveta Ema, ki obsega deset vasi z okoli tisoč dušami, je nastala leta 1780. Župnik Franc Strašek, doma iz Rogaške Slatine, je v tem kraju že dvaintrideset let. Od domačinov smo slišali, da imajo dobrega župnika, ki je v treh desetletjih veliko postoril, da je njihov romarski kraj lepši in privlačnejši za romarje, ki so se v velikem številu udeležili letošnjega praznika.
Številni pohodniki pa se odpravijo na Emino romarsko pot; ena povezuje vse kraje, ki se posredno ali neposredno tičejo življenja sv. Eme, obstaja pa tudi Emina pot po slovenskih krajih, tako ali drugače povezanih s sv. Emo.