Ena bolj zoprnih stvari, ki se človeku pripetijo, je odpoved drobnega delčka. Nepomembnega. Neopaznega do trenutka, ko crkne. Ne gre govora o neodzivnem likalniku ali mlinčku za kavo. Ta šara se za par evrov kupi na vsaki bencinski pumpi, saj jih Kitajci sestavljajo med tehničnim poukom v osemletki. Zoprno je, pravzaprav skoraj življenjsko pomembno, ko se zlomi nekaj, kar je bilo vdelano pred desetletji. Recimo zgornji del okova na spoju vrat in podboja balkonskih vrat. To se je zgodilo v moji družini. Tri ušive milimetre litine okova je zaradi dotrajanosti odpadlo. Grozilo je, da bodo vrata, ob neprevidnem odpiranju, padla še z drugega, spodnjega okova. Obup!
Poleti, ker so temperature vroče, se zdrži ob nalepljeni polivinilasti foliji na okvirju. Pozimi zna postati, sploh ker zadaj živita dva, eden blizu osemdesetih in druga čez sedemdeset, hladno nevarno. Zavedajoč se resnosti trenutka sem se edini skupni potomec omenjenih podal v akcijo iskanja presnetega okova. Sprva je bil v pomoč mobilnik. Klical sem vse v imeniku zavedene železnine in podobno. Po nazaj postavljenih vprašanjih o izdelovalcu in šifri na okovu nihče ni vedel nič. Drobna železarska stanovanja se je prenavljalo, ko je šel socializem k vragu. O nekem šifranju na vseh sklopih vgrajenih oken in vrat niso razmišljali. Kaj storiti?
Razočaran sem na balkonu staršev zaklel. Takrat se je prikazala! Ne Marija! Bila je soseda z enakim imenom kot moja mater, ki je povedala, da ima skrbno pospravljeno dokumentacijo o vgradnji oken in balkonskih vrat. Za povrhu ponuja svojega frajerja, ki zna popraviti prav vse. Le tisti okov moramo stakniti. Smo našli na obledelem pečatu podatek, da gre za po oglasnih prostorih nerazvpito podjetje Simer. Od kod? Iz Celja. Po vzpostavitvi zveze je gospa v tisti firmi takoj vedela, za kakšen okov gre. Stara zaloga, ki bi kje v skladišču znala stati. Ob slovesu je dejala, da bo okov poslala po pošti. Opla, gospa iz Celja! Kaj pa nalog? Predračun? Opis stroškov? Dobavnica? Originalni račun? DDV? Sploh pa, ali bo okov pravi? Je rekla, da če ne bo pravi, naj ga pošljem nazaj. Bodo dostavili drugega. A bo že prvi ustrezen, o čemer ne dvomi. Naj le popravimo preklemanska balkonska vrata in ji to sporočim. Takrat bodo povedali, koliko velja okov. Prišel je, težko pričakovan. Čez četrt ure je držal balkonska vrata. Manj kot osem evrov bom nakazal v Celje. Nič več nočejo. Obilo dobre volje je bilo z njihove strani. Neprecenljivo!
