Na uredništvu smo se že nekaj časa spraševali, ali je lahko vožnja prek gorskih prelazov tudi zanimivo turistično doživetje in koliko časa bi nam vzelo, če bi se podali po katerem od njih. Kombinacija Vršiča, Predela in Korenskega sedla je brez dvoma lep enodnevni izlet, na katerega pa se velja podati zgodaj zjutraj, da ostane čas za ogled katere od turističnih zanimivosti v Sloveniji, Avstriji ali Italiji. Če boste pot začeli in končali v Ljubljani, boste prevozili približno 280 kilometrov in brez postankov porabili približno pet ur. Vsekakor je to izlet za tiste, ki se radi vozijo in nimajo težav s potovalno boleznijo – čez Vršič označevalne table naštejejo kar 50 serpentin.
Na pot smo se podali z avtomobilom iz trenutno zelo priljubljenega segmenta mestnih terencev. Gorske ceste namreč niso gladka dirkališča, ampak so pogosto zelo razdrapane – zima pač zahteva davek. Ni kaj, višja oddaljenost od tal in višje sedenje prideta na taki poti še kako prav. Štirikolesni pogon za osvajanje cestnih prelazov ni potreben, če ravno ne silite tja v ekstremnih zimskih razmerah. A takrat so prelazi tako ali tako zaprti za promet. Pride pa prav kakšen sistem za izboljšan oprijem pogonskih koles, ki ga najdemo v nekaterih novodobnih suvih. Tudi navigacijska naprava je koristen kos, saj olajša načrtovanje poti.
Najvišji prelaz
Po slabi uri vožnje smo prišli v Kranjsko Goro in po postanku na Jasni, ki so jo lansko sezono (končno) uredili, odpeljali proti Vršiču. Ta je s 1611 metri nadmorske višine najvišji cestni prelaz v Sloveniji, a tudi v vzhodnih Julijskih Alpah mu ni enakega. Od Jasne do vrha prevoziš dobrih 13 kilometrov po cesti, ki je ponekod na sveže asfaltirana, drugje pa polna lukenj, kar za avtomobil ne pomeni težav. Zapišimo še, da so cesto leta 1915 zgradili ruski vojni ujetniki avstro-ogrske vojske za lažji prevoz vojakov in opreme na soško fronto.
Ugotavljamo, da je od vseh treh prelazov, ki smo jih prevozili, Vršič turistično še najbolj razvit. Ob poti je nekaj koč in planinskih domov, ki so bili v času našega obiska večinoma zaprti, a v turistični sezoni je zelo živahno. Času primerno je bila tudi cesta prazna in pravo nasprotje poletnih mesecev, ko je Vršiška cesta zelo obremenjena.
Cesta na Mangart zaprta
Spust z Vršiča je izziv za zavore, zato mu velja pomagati s t. i. motorno zavoro. V nasprotnem lahko tvegamo, da se zavore pregrejejo in ne primejo več. Vsekakor je na drugi strani prelaza vreden obiska izvir Soče, a nas je čas preganjal in smo pot nadaljevali proti naslednjemu prelazu – Predelu, ki leži na nadmorski višini 1156 metrov in je od izvira Soče oddaljen slabih 40 kilometrov. Ob poti tja je nekaj turističnih zanimivosti: alpski botanični vrt Juliana, muzej in informacijski center Triglavskega narodnega parka, dih jemajoča Velika korita Soče, če naštejemo le nekatere. Če boste postali lačni, boste dobro kosilo pojedli v Gostišču Andrejc v Soči, kjer imajo tudi sobe za prenočitev in garažo za motocikle.
Tudi ob cesti na Predel srečamo nekaj ostalin prve svetovne vojne, med katerimi zagotovo izstopata trdnjavi Kluže in Predel. Za ljubitelje pic bo verjetno zanimiva informacija, da v hotelu Alpine v Logu pod Mangartom slastne pice peče picopek iz Neaplja. Cesta na Predel je obenem tudi cesta na Mangart, a odcep na najvišje ležečo cesto pri nas je bil zaradi zimskih razmer še vedno zaprt. Za prazne želodčke lahko poskrbite tudi na samem prelazu Predel, kjer poleg stavb (nekdanjega) mejnega prehoda obratuje gostišče Hermanov hram. Na drugi strani nas pričaka magičen pogled na Rabeljsko jezero.
Avstrijski bunkerji in vožnja s tankom
Zadnji prelaz našega enodnevnega izleta je Korensko sedlo. Nanj smo se vzpeli po avstrijski strani, ki je izrazito strmejša od slovenske. Table svetujejo voznikom pretikanje v prvo prestavo, a sodobni turbodizelski in turbobencinski motorji so dovolj zmogljivi, da se lahko vzpnemo v višji prestavi. Nekje na polovici poti na Korensko sedlo je v gozdičku Bunkerski muzej (Bunker Museum). Gre za obrambni kompleks, ki ga je avstrijska vojska vzpostavila v času hladne vojne. Muzej vodi zadnji komandant kompleksa, ki vam z veseljem pove kakšno prigodo iz tistih časov, ko je bunker deloval. Na ogled so bunkerji in nekaj vojaških vozil. Letos bodo program popestrili še z vožnjo s tankom in kuhanjem vojaškega golaža. Pred obiskom muzeja priporočamo, da na spletni strani www.bunkermuseum.at preverite delovni čas.
Na vrhu Korenskega sedla na kakšno posebno turistično ponudbo ne računajte, saj razen avstrijskih žandarjev in trgovine na naši strani meje ni nič drugega. K sreči je spust v Zgornjesavsko dolino kratek, a previdno po cesti, saj je ozka in polna nepreglednih ovinkov. Na najbolj kritičnih ovinkih so postavljena ogledala, ki vsaj malce izboljšajo njihovo preglednost.
Bo Vršič poleti zaprt?
Dotrajana Vršiška cesta res kliče po temeljiti obnovi, a namera države, da to obnovo izvede s petmesečno popolno zaporo prelaza v poletnih mesecih, je dvignila na noge ljudi na Bovškem in Kranjskogorskem. Predstavniki države sicer umirjajo žogico, češ da je elaborat o zapori še v izdelavi in da bodo dela, ki zahtevajo popolno zaporo, izvedli jeseni.
Čez znameniti Ljubelj le starodobniki Vožnja po gorskih prelazih |
