Prvi spomladanski znanilci, med njimi zvonček in leska, so marsikje zacveteli že januarja. Divji kostanj pa je v Ljubljani razvil prve liste konec marca in prav v teh dneh na socvetjih lahko opazimo že prve odprte cvetove.
Po dolgoletnih podatkih Arsovega fenološkega monitoringa ta drevesna vrsta v osrednji Sloveniji normalno olista sredi aprila. V preteklih petdesetih letih je divji kostanj podobno pohitel tudi v letih 1977, 1994, 2011 in 2012, a še nikoli ni bil tako zgoden kot letos.
Podobno so prehitevale druge listopadne drevesne vrste. V prvih dneh aprila je v Ljubljani olistala lipa, dobrih dvajset dni prezgodaj. To so storile tudi bukve, ki že dajejo značilno svežo pomladansko podobo slovenski krajini. Tudi pri tej drevesni vrsti se je olistanje začelo tri tedne prezgodaj, podobno kot v letih 1990, 1994 in 2011.
Med olistanjem divjega kostanja v Primorju in osrednji Sloveniji je povprečno 20 dni, letos jih je bilo le 7. Še manjša je razlika pri olistanju lipe, saj je bilo na Goriškem in v Ljubljani skoraj sočasno.
Aprilske plohe
Pred nami so značilni aprilski dnevi z nekaj sonca in nekaj plohami. Jutra so sveža, čez dan pa bo od 13 do 18 °C. Prva aprilska dekada je prinesla zelo malo dežja, do 20 mm, le v delu Dolenjske ga je v plohah padlo več kot 40 mm. Kmetijski zavod Murska Sobota ugotavlja, da je travinje sejane ljuljke, predvsem mnogocvetne, izjemno dobro razvito in primerno za prvi odkos. Tega navadno siliramo, saj je aprila zelo nepredvidljivo vreme. Opozarjajo, da je treba pred siliranjem iz silosa odstraniti vse ostanke silaže. S tem opravilom pohitimo, da se stene in dno posušijo pred samim siliranjem. Apno deluje kot izjemno dobro razkužilo. Travo kosimo v ustrezni razvojni fazi – začetek latenja. Ohraniti moramo čim več listne mase, kajti v listju je praviloma več hranilnih snovi kot v steblu in bolj prebavljive so. V listju in klasu ali latu je tudi veliko več beljakovin, ki jih moramo ustrezno spraviti, da pozimi dodajamo manj dragih z beljakovinami bogatih krmil.
Žegen
Zadnja, šesta nedelja v cerkvenem koledarju je imenovana cvetna (oljčna) nedelja. Ime oljčna nedelja se je prvič pojavilo v 6. stoletju. Najprej so ta dogodek praznovali kristjani, nato se je praznovanje razširilo v Carigrad, potem Galijo in nato drugod. Blagoslavljanje zelenja je stara krščanska navada. Žegnan les cvetne nedelje naj bi z močjo cerkvenega blagoslova obvaroval vsega hudega.
Napoved od 17. do 22. aprila 2014
Nad Balkanom bo vztrajalo višinsko jedro hladnega zraka. Naši kraji bodo na njegovem zahodnem obrobju, nad nami bo prevladoval severni zračni tok. Konec tedna se bo predvidoma nad naše kraje od severa razširilo še eno višinsko jedro hladnega in nestabilnega zraka.
V četrtek in petek bo dokaj sončno, veter bo počasi slabel. Jutra bodo zelo sveža. Konec tedna bo postopno nekoliko topleje, vreme pa bo predvidoma spet bolj spremenljivo s krajevnimi padavinami.
Nevarnost pozebe V sredo bo večinoma sončno, a hladno in vetrovno. Popoldne bodo še nastale posamezne plohe. V četrtek bo pretežno jasno, veter bo počasi slabel. V zatišnih legah bo nevarnost pozebe. |
14. april 1981 Predvsem ponekod na Primorskem je bil dnevni temperaturni hod rekorden za april, popoldne je bilo glede na letni čas izjemno toplo. V Postojni se je z –1 °C segrelo na 23 °C, v Tolminu z 2,5 °C na 26,5 °C, v Biljah pri Novi Gorici s 4,2 °C na 26,8 °C in v Divači z 2 °C na 24,2 °C. 14. april 1986 Ponekod je bila izmerjena najnižja aprilska temperatura v zadnjih desetletjih. Na Rakitni se je temperatura spustila na –18 °C, v Kočevju na –10,5 °C, na Letališču Maribor na –9,4 °C, v Tolminu na –5,8 °C in v Sevnem nad Litijo na –4,5 °C. |
