LJUBLJANA – Od 24. maja so lahko v prometu tudi živila, ki imajo pretečen datum minimalne trajnosti. Novost, ki jo je blagoslovil minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, dovoljuje, da se živilo lahko prodaja pod pogojem, da je primerno označeno in na posebnih prodajnih policah. Primer: izdelki, ki imajo rok uporabnosti »najmanj do« in jim bo ta rok potekel, bodo po spremembi pravilnika ločeni od drugih izdelkov in še vedno na voljo kupcem.
Trgovce smo povprašali, kako se pripravljajo na začetek prodaje pretečene hrane, ali bo ta razvrščena na posebnih policah, kako bo označena, kakšna bo cena in podobno.
Interesa v Mercatorju ni
V Mercatorju so nam odgovorili, da so takšni izdelki še vedno varni za uporabo, relativno pa se jim spreminja kakovost. »Takšni izdelki morajo biti posebej ločeni in označeni. To velja za vse nosilce dejavnosti, ki dajejo v promet takšne izdelke. Tisti, ki bodo take izdelke prodajali, bodo prevzeli velik del odgovornosti, prodajo pa bodo tako kot doslej preverjale inšpekcijske službe,« so nam povedali. Ceno bo po njihovih besedah določil nosilec dejavnosti. Priznali so, da to področje v Mercatorju še proučujejo, ker je »kompleksno in zahtevno«, z dobavitelji in humanitarnimi organizacijami pa morajo uskladiti vrsto aktivnosti in protokolov. »Nagibamo se k temu, da takšnih izdelkov ne bomo imeli v prodaji,« dodajajo.
Po podatkih, objavljenih na spletni strani MKO, na leto zavržemo 82 kilogramov hrane na prebivalca. To pomeni, da Slovenci zavržemo trikrat preveč hrane, kot bi bilo z vidika racionalne porabe sploh sprejemljivo.
Hofer neomajen, Lidl dobrodelen
V Hoferju zatrjujejo, da prodajne politike ne nameravajo spreminjati. »Delujemo kot trajnostno naravnano in družbeno odgovorno podjetje, zato s presežki hrane kot z drugimi izdelki postopamo po internem sistemu nadzora kakovosti in optimizacije. Hrane ne zavržemo, ostankov pa praktično nimamo. Kar pa ostane (na primer kruh), še pred iztekom roka pocenimo in skorajda v celoti prodamo. Če bi bilo katero živilo treba zavreči iz razloga, ker ni več primerno za zaužitje (npr. v primeru, da je plesnivo), pa je uničenje nujno in neizogibno,« pravijo.
V Lidlu pravijo, da skrbijo za to, da tovrstne izdelke odprodajo, še preden jim rok poteče. »Živil z daljšim rokom trajanja (moka, riž, testenine, olje itd.), ki bi jim rok trajanja potekel še v času prodaje, na naših prodajnih policah praktično ni,« pravijo. Kar je sprememba pravilnika omogočila in bo Lidl z veseljem izkoristil pa je, da bodo lahko izdelke, ki bi morali iti v uničenje, drugače obravnavali in podarili humanitarnim organizacijam.
| Pri ZPS zaskrbljeni Zaradi spremembe pravilnika so pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) izrazili resno zaskrbljenost. »Ta bi lahko imela resne posledice za zdravje potrošnikov. S spremembo so trgovini omogočili prodajajo neprodanih zalog prehrambnih izdelkov po tistem, ko jim je pretekel rok minimalne trajnosti. Tak način prodaje predstavlja ne le zmanjševanje kakovosti izdelkov na prodajnih policah, ampak tudi dodatna potencialna tveganja za zdravje potrošnikov, ker zdaj z nobenim predpisom ni več urejeno, koliko časa so tovrstni prehrambni izdelki še lahko v prodaji,« so zapisali na svoji spletni strani. |
