Trgovci bodo gorivo na avtocestah dražili sami

LJUBLJANA – Razlika med nabavno in prodajno ceno goriv se giblje nekje med 8 in 9 centi na liter bencina. Zaradi samo dveh resnih ponudnikov, ki domala v popolnosti obvladujeta naš avtocestni križ, seveda ni pričakovati cenejšega goriva, kar bi si slehernik sicer nekako želel po včerajšnjem sprejetju dereguliranih cen goriva na avtocestah. Kje pa, tudi po svetu boste le stežka našli ponudnika, ki bi na avtocestah ponujal cenejše gorivo!

Avstrijski model

Vlada je torej sprejela že dlje načrtovano sprostitev cen naftnih derivatov na bencinskih servisih ob avtocestah, ki se bodo po novem prosto oblikovale na trgu. Minister Zdravko Počivalšek ne pričakuje kakršnih koli podražitev. »Že zaradi majhnosti in izrazite tranzitne narave Slovenije,« je dejal.

Toda pričakovanja, čeprav ministrova, so eno, realnost nekaj drugega. Samo pokukajmo čez plot oziroma v sosednjo Avstrijo in opazili bomo model, ki se mu nameravamo karseda približati. Ne sicer po ceni goriva, to je v Avstriji še zmeraj cenejše, temveč po praksi na njihovih avtocestah, kjer je lahko gorivo dražje tudi do 30 centov oziroma za 20 odstotkov.

»S tem smo naredili drugi korak k liberalizaciji cen naftnih derivatov, za katero si na našem ministrstvu sicer že lep čas prizadevamo,« je takoj po sprejeti odločitvi zmagoslavno poudaril Počivalšek, zmagoslavno tudi zato, ker je njegovo gospodarsko ministrstvo po dolgotrajnem boju ugnalo finančno.

Ga je odnesel bencin?

Saj res, smo premišljevali, kaj pa, če je takratni minister za finance Dušan Mramor odstopil prav zaradi tega? Ker mu ni uspelo zaustaviti liberalizacije oziroma naftnega lobija? Za kar si je prizadeval in dokazoval, pa mu, kot vidite, le ni uspelo!

Za hip se zato zazrimo v leto 2014, ko so bile trošarine na gorivo pri nas že za več kot desetino višje, kot so bile še leto prej, Cerarjeva vlada pa kakršnih koli nižanj seveda ni imela v načrtih. Zaradi česar je Slovenija ostala med državami z najdražjimi energenti v soseščini. (Četudi so cene nafte na svetovnem trgu rekordno in strmo padale, se maloprodajne cene goriva v Sloveniji niso bistveno spreminjale.)

Tudi za Mramorja je bila še aprila letos popolna liberalizacija dizla in 95-oktanskega bencina nadvse problematična in ji je nasprotoval, saj bi se zaradi dviga marž dvignile cene goriv in hkrati zmanjšala količina prodaje, s tem pa tudi trošarine v proračunu. »Mi smo to izračunali in nastane relativno velik izpad v proračunu zaradi povišanja marž. Končen rezultat višjih marž bi bile višje cene za uporabnike in manj denarja v proračunu,« je pojasnjeval.

Kaj se je torej v začetku julija, komaj dva meseca pozneje oziroma na predvečer Mramorjevega odstopa, drastičnega dogodilo, da je tako etična, načelna in socialno naravnana vlada naposled obrnila ploščo?

Na tisto sejo vlade je minister Mramor prišel z novim in omehčanim predlogom, naj v zameno za sprostitev cen distributerji naftnih derivatov del prihodka od morebitnega povečanja marž usmerijo nazaj v javnokoristni namen. Saj je analiza njegovega ministrstva jasno pokazala, da naj bi z ukinitvijo nadzora nad cenami največ pridobili prav trgovci oziroma bolje rečeno največja trgovca – Petrol in OMV –, ki družno obvladujeta kar 87 odstotkov trga! Zaradi povišanih marž in posledično manjše prodaje naj bi se javnofinančni prihodki znižali za 39,5 milijona evrov na leto, višje marže pa bi distributerjem povišale prihodke za 41,4 milijona evrov na leto.

Z enim rezervoarjem

Vlada, v kateri je liberalizacijo cen zagovarjal gospodarski minister Zdravko Počivalšek, do nje pa je bil toliko bolj zadržan torej nekdanji finančni minister, se je slednjič odločila za postopno sprostitev cen. Ko so finance dokončno popustile pred gospodarstvom?

Najprej je vlada sprostila cene manj prodajanih 100-oktanskega bencina in kurilnega olja; Počivalšek pa je že takrat napovedal skorajšnjo liberalizacijo na avtocestah in hitrih cestah. Pojasnjeval je, da je ob avtocestah dovolj močna konkurenca med ponudniki. »Domači vozniki bodo še vedno lahko izbirali tudi med ponudniki zunaj avtocestnega križa, glede tujcev pa... Oh, Slovenija vendarle ni tako velika država, da bi si lahko privoščila cene, neprimerljive s sosednjimi državami. Slovenijo je mogoče prevoziti po dolgem in počez z manj kot enim rezervoarjem goriva!«

Na drugi strani je seveda opozicija, denimo, nekdanji šef urada za varstvo konkurence Jani Soršak, ki takšnega ukrepa ne pozdravlja: »Zakonski nadzor cen je namenjen ravno zaščiti potrošnikov, kadar konkurenčni trg ne deluje. EU na primer regulira cene mobilnega gostovanja v EU, vendar je tam trg bistveno bolj razdrobljen, pri nas pa vstopa konkurence na trg z naftnimi derivati niti ne pričakujem.«

Nova uredba, ki so jo po Počivalškovih besedah podprli vsi ministri, bo začela veljati danes, dejansko pa se bodo cene začele spreminjati predvidoma od 22. novembra dalje. Ko bo zavladala liberalizacija in zvišanja cen goriv?

Počivalšek je glede tega dejal, da lahko vlada vselej preide nazaj na star sistem, če bi nove cene prizadele potrošnike! Ga bomo držali za besedo?