Trdnjava braniteljev je preveliko breme

MIREN – V zavesti nam je, da trdnjave – ki po svoji namembnosti simbolizirajo vojsko in obrambo – pripadajo preteklosti. V naš čas posegajo kvečjemu zaradi skrbi, kako jih kot dediščino obvarovati pred zobom časa. Javnosti je skoraj neznano, da kot malokdo na vsem svetu premoremo – kot izjemo, ki potrjuje pravilo? – trdnjavo, ki je bila zgrajena v 21. stoletju, v samostojni Republiki Sloveniji. Kot vsaka trdnjava je tudi ta navezana na vojsko, toda drugače kot njene sestre. Center za severnojadransko vojaško arhitekturo, ki je bil »sofinanciran v sklopu Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev«, jo predstavlja kot Pomnik braniteljem slovenske zemlje, ki je od oktobra 2013 za obiskovalce odprt ob koncih tedna. Naprej pravi: »Trdnjava stoji na razglednem vrhu Cerje, na zahodnem robu kraške planote, od koder se odpira širok pogled na severni del Jadranskega morja, Furlanijo, Dolomite, Julijske Alpe, Vipavsko dolino. V okolici pomnika so urejene Poti miru na Krasu, ki nas vodijo po mirnih, neokrnjenih predelih kraške planote, po sledovih zapuščine prve svetovne vojne. Pomnik namreč stoji sredi prizorišča krvavih bitk soške fronte. Letos je minilo sto let od začetka 1. svetovne vojne in zanimanje za ogled te monumentalne kamnite trdnjave in njene okolice je precejšnje.«

Zapisani na ploščice

Cerje leži ob poti iz Vipavske doline na Kras, levo nad cesto iz Mirna proti Opatjemu selu, najbližja vas je Lokvica. Značilen kamniti kraški svet pod 342 metrov visokim oblim gričem je bogat z ostanki soške fronte. S Cerja se odstira razgled na vse strani. Kot poligon za vojaške vaje je Cerje služil do razpada Jugoslavije.

Pobudo za postavitev pomnika braniteljem je dalo rodoljubno društvo TIGR, pri čemer so ga podprli še Združenje zveze borcev NOV Slovenije, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Veteransko združenje Sever in Občina Miren-Kostanjevica. Za idejnega očeta pomnika velja Evstahij Pregelj. V obliki, ki sledi trdnjavi in obrambnemu stolpu obenem ter simbolizira »obrambo slovenskega naroda pred zavojevalci skozi različna zgodovinska obdobja, od prve svetovne vojne, upora proti fašizmu in druge svetovne vojne do zadnje vojne za osamosvojitev Slovenije«, je 21 metrov visoki pomnik zasnoval arhitekt dr. Darko Likar. Temeljni kamen so položili leta 2002, izgradnja je nekoliko zamujala, a ne usodno. Ob slovesnem zborovanju za mir so ga za javnost s pokroviteljstvom in svečanim govorom tedanjega predsednika države Danila Türka odprli septembra 2013. Graditeljskega župana Zlatka Martina Marušiča, ki je nastopal kot investitor tega približno tri milijone evrov vrednega projekta – zbirali so ga tudi z donacijami družb in posameznikov, ki so jih v znamenje hvaležnosti izpisali na ploščice pred trdnjavo –, je medtem nasledil novi mirensko-kostanjeviški župan Mauricij Humar.

Država, pomagaj!

V manj kot dveh letih je pomnik na Cerju postal »preveliko finančno breme za občinski proračun, zato je treba zagotoviti dodatna finančna sredstva za redno vzdrževanje in upravljanje objekta«. Da bi ga lažje preložili na državna pleča, so svetniki spodbodli županovo prizadevanje, naj pomnik postane »spomenik državnega pomena«. V tem kontekstu je Humar 23. julija s predsednikom DS Mitjo Bervarjem in predsednikom društva TIGR Savinom Joganom tudi podpisal »dogovor o sodelovanju pri ustanovitvi spominskega parka Cerje, ki bi mu pripadla vloga osrednjega spominskega in protokolarnega objekta, posvečenega prvi svetovni vojni in zlasti soški fronti«. V zraku visi pričakovanje, da bo država za pomnik že kje postrgala denar, ki ga občina ne zmore. K temu naj bi pripomogel tudi primeren državni status za pomnik, ki – pošteno rečeno – resnično sega nad občinske okvire. Za status, pravijo na občini, naj se pobriga župan.

Kako mu kaže v tem poslanstvu, smo povprašali ministrstvo za kulturo. Mag. Velko Glaner iz službe za odnose z javnostmi je uvodoma povedal: »Ministrstvo za kulturo je iz svojih proračunskih sredstev v obdobju 2000–2009 sofinanciralo izgradnjo spomenika na Cerju v višini 1,123.279,26 EUR.« Ob tem pa poudaril: »Izgradnje spomenika ni financiralo z vidika varstva kulturne dediščine, saj gre za postavitev novega spomenika. Sredstva so bila dodeljena iz posebej za to namenjene proračunske postavke.«

S statusom bo pa težko. Zakaj, je sogovornik razložil: »Spomenik na Cerju ni ovrednoten kot kulturna dediščina in ni vpisan v register nepremične kulturne dediščine, zato tudi ne more biti razglašen za kulturni spomenik (niti lokalnega niti državnega pomena). Osnovni namen razglasitve nepremične dediščine za kulturni spomenik je določitev varstvenega režima, ki vzpostavlja pogoje za njegovo varstvo in ohranjanje skladno z družbenim pomenom tega spomenika.«

Razglasitev za spomenik državnega ali lokalnega pomena sicer nima neposrednih finančnih posledic, toda »lastnikom oziroma upravljavcem omogoča kandidiranje na razpisih za spomeniškovarstvene projekte«.