NEVARNA KONOPLJA

»Trava, ki jo kadijo danes, še zdaleč ni naravna«

Objavljeno 05. julij 2015 19.45 | Posodobljeno 05. julij 2015 19.45 | Piše: M. D.

Uporabniki hočejo konopljo s čim več THC in takšno tudi gojijo. Zaradi novodobne konoplje je tudi več smrtnih primerov.

LJUBLJANA – Kot piše časnik Delo, psihiater Andrej Kastelic, ki vodi Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog na Psihiatrični kliniki Ljubljana, dobro pozna negativne posledice uživanja konoplje. »Konoplja vsebuje dve glavni sestavini, CBD in THC. Vsebnost THC v konoplji, ki so jo gojili pred leti, je bila bistveno nižja kot danes, in sicer od 0,3 do 0,5 odstotka. Ker so uporabniki hoteli konopljo s čim več THC, so takšno tudi gojili, zato imamo na trgu v zadnjem času večinoma konopljo z visoko vsebnostjo THC.« Psihiater opozarja, da narava ni vsemogočna, lahko je tudi škodljiva, kar je spoznalo 15 zastrupljenih udeležencev predavanja o konoplji v bioparku Nivo.

Delovanje sodobno pridelane trave

V telesu imamo endogene kanabinoide, ki se vežejo na dve vrsti receptorjev. Prvi so v centralnem živčnem sistemu in predvsem učinkujejo na razmišljanje, učenje in pomnjenje, motoriko, čustva, uravnavanje telesne temperature in bolečino, drugi pa so v perifernih tkivih, pri katerih je pomemben učinek na imunski sistem. Na druge deluje CBD, medtem ko psihotropni učinek povzroča THC.

Je pa ta učinek odvisen tudi od količine, pojasnjuje Kastelic. »Problem konoplje na črnem trgu je, da nihče ne ve, koliko THC vsebuje, in da pridelava ni standardizirana. Ne ve se, v kakšni zemlji je zrasla, koliko škropiv in drugih snovi, kot so težke kovine, škodljivci in plesni, vsebuje. Ta dogodek je jasno pokazal, da ima THC močne psihotropne učinke. Če je zaužit v obliki 'kukijev' (piškotov) ali čajev, je to še toliko težje spremljati.«

image

Ljudje v stiski raje zaupajo tudi laikom

Včasih zdravljenje, ki ga ljudje dobijo po uradni poti, ni dovolj učinkovito. Ljudje morda zaupajo zdravilcem tudi zato, ker verjamejo, da imajo lastne izkušnje, čeprav te izkušnje pravzaprav niso dokazane. »Imeli smo primer človeka, ki je zelo propagiral uporabo marihuane in je imel sam relativno dobro ozdravljivo obliko raka, ki se ob standardnem zdravljenju po navadi pozdravi, a je vse učinke pripisoval le uporabi konoplje.«

Kastelic opozarja, da pacient ob zdravljenju poseže še po čem drugem, kar še ni tako velik problem, dokler nekateri, ki bi jim z medicinsko metodo zlahka pomagali, ne opustijo standardne metode zdravljenja. »Tako zamudijo čas, ko bi bilo zdravljenje lahko še učinkovito, ali povzročijo dodatne zaplete. Teh primerov je kar veliko, in to je največji problem.«

Prišlo tudi do smrtnih primerov

»Osebno nisem imel smrtnega primera, so mi pa kolegi onkologi našteli več takšnih primerov. To, da je zdaj tudi v Sloveniji mogoče predpisovati kanabinoide v medicinske namene, je zagotovo korak naprej. Tudi zato, ker je zastrupitev čedalje več. »S konopljo so včasih eksperimentirali mladostniki, kar je bilo relativno varno, ker so jo kadili in so lahko prenehali, ko so bili preveč zadeti. Bolj problematično je pitje olja ali jemanje smole, saj ni kontrole. Iz centra za zastrupitve poročajo o okrog 30 zastrupitvah letno v Ljubljani.«

image

Kratkoročne in dolgoročne posledice uživanja konoplje

Tako kot pri večini psihoaktivnih substanc je takšnih, ki povzročajo odvisnost, približno 10 odstotkov, pri enakem deležu se razvijejo opazni stranski učinki, pojasnjuje Kastelic. Pri kajenju marihuane so to lahko težave z dihali, saj je to še škodljivejše od kajenja tobaka, ker marihuana gori pri višji temperaturi. Ker se po navadi meša s tobakom, so škodljivejši tudi učinki tobaka.

»Dolgoročni učinki so tudi izguba ambicij, motivacije in ustvarjalnosti, kar konoplja (sicer ne pri vseh) lahko povzroča. Pri nas je bilo že veliko umetnikov, ki so po desetletjih uživanja konoplje ugotovili, da imajo težave z ustvarjalnostjo in novimi idejami, saj nimajo več ne volje in ne energije.«

Konoplja sicer ne povzroča psihoze, a jo pri tistih, ki imajo genetsko nagnjenost, lahko definitivno sproži, takšnih primerov je vsaj 50 letno. Večina mladih z resnimi duševnimi motnjami danes kadi travo. Bodisi zaradi lajšanja težav, samomedikacije ali pa je ravno kajenje trave sprožilo duševne težave.

Med kratkotrajne učinke uvrščamo predvsem težave s pozornostjo, pa tudi te, ki so jih izkusili nekateri v Žalcu: pospešeno bitje srca, motnje zavesti, slabost itd. »Mislim, da kot družba še nismo zreli za tretjo dovoljeno drogo, saj imamo že z dvema dovoljenima dovolj zapletov in škode. Mislim, da ni treba spodbujati in povečevati dostopnosti do konoplje.«
 

Deli s prijatelji