Tradicionalna romska 
hrana na obloženi mizi

MARIBOR – »Glavna je gospa Ajša. Ona res kuha vsepovsod, kjer se dogaja, na rojstnih dnevih, pogrebih, porokah. Ona je glavna kuharica za vse Rome v Mariboru. Je malo starejša gospa, ampak bomo naredili vse, da bo sodelovala v restavraciji. Ona je učila kuhati naše žene, zdaj pa bo tudi mlade v restavraciji,« je na prvi kuharski delavnici, na kateri so se pripravljali za odprtje restavracije, razlagal predsednik lokalnega romskega društva Romano Pralipe Fatmir Bećiri. Za odprtje prve romske restavracije pri nas in ene redkih na svetu bodo namreč potrebovali izkušene roke, ki bodo poskrbele za prazne želodce na stotine ljudi. Prva kuharska delavnica je bila uspešna in zdaj vsi vpleteni še bolj z nestrpnostjo pričakujejo, kdaj bodo dobili prostore, da bo restavracija Romani kafenava zares zaživela in zadovoljila brbončice lačnih gostov.

Stik med Romi in Slovenci

Med vzpenjanjem po stopnicah višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru, kjer je potekala prva delavnica kuhanja z namenom, da bi se v praksi pokazalo, kje so pasti vodenja prave gostilne, so se vili omamni vonji, ki so prihajali z ognja, nad katerim so se sklanjali kuharji in kuharice ter pripravljali jedi, značilne za Rome, ki živijo v štajerski prestolnici in so večinoma prišli v zadnjih desetletjih s Kosova.

Kulturni dialog najhitreje steče ob dobri hrani. To je bilo tudi geslo zgodovinarja in vodje projekta Štefana Simončiča, da je zavihal rokave in se dejavno lotil priprave vsega potrebnega za odprtje specializirane etnološko-kulturne restavracije: »Z Romi že dolgo sodelujem, saj se z njimi družim še iz osnovne šole. Leta 2008 sem ustanovil Romfest festival. Potem smo razmišljali, kaj bi se poleg tega še dalo narediti za promocijo njihove kulture, da bi jih ljudje bolje spoznali, da ne bi bili tako diskriminirani. Njihovo glasbo imajo ljudje radi, ampak smo razmišljali, kaj bi še lahko ponudili.« In ker je hrana tista, ki prav tako združuje, je vzniknila ideja, da bi imeli restavracijo.

To bo hkrati tudi priložnost za zaposlitev težko zaposljive skupine ljudi in možnost za povečanje turističnega obiska, je Štefan prepričan o pozitivnosti projekta restavracije Romani kafenava: »Potoval sem po Evropi, a še nikjer nisem videl romske gostilne. Videl sem kitajske in vse mogoče druge, romske pa ne, čeprav pravijo, da so. Ampak takšnih avtentičnih, kot so kitajske restavracije, da so zares okrašene v stilu in da tam res Kitajci delajo, se pravi, da bi res Romi delali, tega je po svetu malo. Videl sem romsko gostilno, ampak kuharji so bili navadni. Edino, kar je bilo tam romskega, je bila glasba. Mi pa smo rekli, da bomo tukaj naredili pravo romsko gostilno, kjer bodo Romi pripravljali svoje tradicionalne jedi.«

Prijavili so se na razpis ministrstva za delo za spodbujanje socialnega podjetništva, sodelujejo pa tudi z občino Maribor, ki bo zagotovila prostore, zato upajo, da bo projekt kmalu zaživel tudi v praksi. »Bistvo vsega je zaposlitev Romov. Zdaj so vsi brezposelni. Vsi so na borzi. Prejemajo nadomestila. Čeprav super kuhajo, ne dobijo zaposlitve. Tako smo rekli, da bo to tipična romska gostilna in ne kakšen fast food, da se bodo ljudje lahko družili z Romi med kosilom, da bo nastal stik med Slovenci in Romi oziroma turisti,« še pojasnjuje.

Kuharska delavnica

Vsi mariborski Romi poznajo Ajšo Mehmeti, ki ne samo da kuha na vseh večjih srečanjih, ampak tudi preostale ženske uči skrivnosti prave stare kuhinje. »Upam, da se bo restavracija odprla in da bom tukaj učila mlajše kuhati. Kuhali bomo juhe, zelenjavne jedi, naš romski burek, jedi iz mesa, pasulj, vse. To je hrana, ki smo jo prinesli s seboj od dol,« nam košček jedilnika izda glavna kuharica.

Pogled na sladico iz riža, ki jo je pripravila tokrat, je v mlada leta vrnil tudi predsednika društva Fatmirja: »Sladica je naša romska, v starih časih si Romi nismo mogli privoščiti torte. Naše babice so nam pripravile to sladico, ki smo jo radi jedli namesto torte, in še danes jo radi jemo.«

Tudi predsednik mariborskih Romov je prepričan, da bo restavracija prinesla veliko pozitivnega: »Romi imamo bogato kulturo. Smo tudi prijazni in gostoljubni, zato želimo te lastnosti pokazati Mariboru in vsej Sloveniji. Zaposleni bodo oblečeni v tradicionalne romske noše, restavracija bo okrašena po romsko, notri bo tudi vedeževalka, ki bo šlogala gostom, pa glasba in podobno.«

Glede na to, da so mariborski Romi prišli pretežno s Kosova, ima na tem koncu sveta korenine tudi njihova hrana, ki jo bodo stregli v restavraciji. »Tukaj v Sloveniji sta dve vrsti Romov. Imamo avtohtone in priseljene. Mi v Mariboru smo priseljenci iz Kosovske Mitrovice. V Pušči so slovenski Romi, mi v Mariboru smo pa muslimanski Romi. Mi se s temi iz Pušče ne moremo sporazumeti. Imamo drug jezik,« je položaj osvetlil Zenel Bejta, po domače Zeki, voditelj romske oddaje na radiu Marš, ki bi nekoč rad pripravil tudi festival za njihov največji praznik đurđevdan (jurjevo).