LJUBLJANA – Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je pri nadzoru imenovanja Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva ugotovila, da sta generalni državni tožilec Zvonko Fišer in takratni pravosodni minister Aleš Zalar ravnala koruptivno.
Komisija je na spletni strani zapisala, da je senat KPK na včerajšnji seji sprejel ugotovitve o konkretnem primeru, in sicer da sta Fišer in Zalar s svojim ravnanjem tretji osebi omogočila nepremoženjsko korist v obliki zasedbe delovnega mesta generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva RS, s čimer so izpolnjeni vsi znaki korupcije.
Na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega odstavka 13. člena ZIntPK je senat komisije sprejel naslednje ugotovitve:
– dr. Zvonko Fišer, generalni državni tožilec, je kršil dolžno ravnanje s tem, da je dne 9. 2. 2012 ministru za pravosodje podal predlog št. Tu-K 3/2012/5-7 za imenovanje generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva RS za dobo petih let, kljub temu da predhodno ni bil izveden oziroma dokončan javni natečaj, kot zahteva 140. člen ZDT-1, niti ni bil objavljen poziv k prijavam za dodelitev in bila sprejeta ustrezna odločitev državnotožilskega sveta, kot določa 62. člen ZDT-1, to pa sta edini možnosti oziroma edina postopka, ki ju zakon predvideva za zakonito zasedbo omenjenega delovnega mesta;
– Aleš Zalar je v času, ko je opravljal funkcijo ministra za pravosodje, kršil dolžno ravnanje s tem, da je dne 9. 2. 2012 izdal odločbo št. 110-9/2012/4, s katero je imenoval generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva RS za dobo petih let, kljub temu da predhodno ni bil izveden oziroma dokončan javni natečaj, kot zahteva 140. člen ZDT-1, niti ni bil objavljen poziv k prijavam za dodelitev in bila sprejeta ustrezna odločitev državnotožilskega sveta, kot določa 62. člen ZDT-1, to pa sta edini možnosti oziroma edina postopka, ki ju zakon predvideva za zakonito zasedbo omenjenega delovnega mesta; z navedenim ravnanjem pa je bila tretji osebi omogočena nepremoženjska korist v obliki zasedbe delovnega mesta generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva RS, s čimer so izpolnjeni tudi vsi znaki korupcije kot jo opredeljuje 1. točka 4. člena ZIntPK;
– postopek v zvezi z ravnanjem Boštjana Škrleca pa je komisija ustavila, ker v obravnavani zadevi glede na zbrane podatke ni mogla potrditi obstoja kršitev iz pristojnosti komisije.