LJUBLJANA – Finančna preiskava zoper predsednika SDS Janeza Janšo, Urško Bačovnik Janša, Rajka Janšo, bančnico Natašo Pajenk in pokojnega Jožeta Zagožna je končana. Tožilstvo ugotovitev ne pojasnjuje, a je očitno zbralo dovolj dokazov za utemeljen sum, da je bil del Janševega premoženja financiran z denarjem nezakonitega izvora.
Tožilstvo pred ovirami
Specializirano državno tožilstvo naj bi ugotovitve v prihodnjih tednih predstavilo Janši in preostalim preiskovancem. »Sledili bodo naroki, nato pa bo sprejeta odločitev o vložitvi tožbe,« so za časnik Dnevnik v četrtek potrdili na tožilstvu. Kot pojasnjujejo, gre za tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora.
Toda že samo dejstvo, da bodo tožilci z izsledki preiskave na naroku soočili Janšo in druge preiskovance, bi lahko nakazovalo, da so očitno zbrali dovolj dokazov za utemeljen sum, da je bil del njihovega premoženja financiran z denarjem nezakonitega izvora.
Kljub temu je pred tožilstvom več ovir. Medtem ko bo ustavno sodišče odločalo o oceni ustavnosti samega zakona o odvzemu premoženja, bo Janša svojo obrambo v preiskavi bržčas utemeljil tudi na nedavnem 'padcu' poročila Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o njegovem premoženjskem stanju na vrhovnem sodišču.
V jedru Janša in Zagožen
Kaj je ugotovila finančna preiskava, uradno ni mogoče izvedeti, kot je razvidno iz odredbe za preiskavo, pa sta se v njenem jedru znašla Janša in Zagožen. V času prve Janševe vlade je bil Zagožen eden najvplivnejših ljudi v državnem gospodarstvu. Bil je generalni direktor Holdinga slovenske elektrarne (HSE) in predsednik nadzornega sveta Petrola. Prav v tem času naj bi močno narasel tudi obseg njunega premoženja, navaja časnik.
Odredba navaja, da sta imela »v lasti premoženje velike vrednosti, ki je nesorazmerno z njunimi zakonitimi dohodki«. Janša »premoženje, ki za vsaj 210.000 evrov presega zakonite dohodke«, Zagožen pa je imel samo na hranilnih knjigah v Avstriji 271.000 evrov. Oba sta se zato znašla tudi pod drobnogledom urada za preprečevanje pranja denarja.
Ta je že pred časom ugotovil, da je Janša ob pomoči svoje ožje in širše družine zgradil model nekakšne gotovinske ekonomije, v katero je več let iz uradno neznanega izvora pritekal svež denar. Z njim je Janša financiral nakupe nepremičnin, osebnega avtomobila in tekoče potrebe.
V tem modelu naj bi imele ključno vlogo tri osebe. Prva je Nataša Pajenk, uslužbenka bank, pri katerih je Janša najemal posojila (Sparkasse, Unicredit in BKS), sicer sestrična njegove žene Urške Bačovnik Janša. Pajenkova je operativno vodila nakupe Janševih nepremičnin in urejala njihovo financiranje. Leta 2009 naj bi tako prodajalcu nakazala 32.500 evrov are za nakup stanovanja na ljubljanski Mesarski cesti.
Janša je sicer septembra 2013 pojasnil, da so izvor tega denarja njegovi in ženini dohodki ter najeti krediti.
