LJUBLJANA – Že tretje leto zapored potekajo v Termah Čatež tožilski dnevi. Tožilci se izobražujejo v prostorih, katerih lastnika isti tožilci preiskujejo zaradi suma storitve kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Na Centru za izobraževanje v pravosodju (CIP) to dejstvo utemeljujejo s tem, da so bile Terme Čatež najugodnejši ponudnik za izvedbo izobraževalnih dogodkov v organizaciji CIP, za celotno leto 2014 pa so jih izbrali že konec leta 2013.
Kdo je Boštjan Škrlec? V času Pahorjeve vlade je bil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, ki ga je vodil Aleš Zalar. Na zadnji seji ga je vlada imenovala za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. Janševa vlada ga je junija razrešila, Škrlec pa je to razrešitev spodbijal s tožbo na upravnem sodišču, a je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Kljub razrešitvi je Škrlec ostal na položaju, naloge generalnega državnega tožilstva je opravljal na podlagi generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja. Aprila 2013 ga je državnotožilski svet postavil na položaj generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. |
Kaj jih vleče v Terme Čatež?
Terme Čatež so postale najbolj priljubljena destinacija za izobraževanje tožilcev pred tremi leti, ko je vajeti generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilca v roke prevzel Boštjan Škrlec, bivši sekretar Aleša Zalarja, ki ga je ta imenoval na položaj v izdihljajih svojega ministrovanja. Škrlec sicer prihaja iz Krškega.
Kriminalisti so se v preiskavah junija letos lotili imperija Bojana Petana. Osumljen je, da si je s kaznivimi dejanji pridobil več kot 24 milijonov evrov koristi oziroma povzročil za najmanj 53 milijonov evrov škode. Petan je osumljen, da je iz odvisnih družb Terme Čatež in Marine Portorož prenašal sredstva na način, da je izčrpaval družbi. Kriminalisti so med drugim preiskali tudi Terme Čatež. Tri mesece po preiskavah so kriminalisti Petana in njegovega sodelavca Francija Zavrla kazensko ovadili.
Dali so jim več popustov
Pri CIP pojasnjujejo, da so prejeli ponudbe približno 25 ponudnikov, Terme Čatež pa so izbrali, ker so bile najugodnejši ponudnik. Od ponudnikov zahtevajo, da izpolnjujejo nekaj splošnih pogojev. »Na primer ustreznost kongresne dvorane z vso potrebno opremo in tehnično podporo s kapaciteto do 500 oseb, dodatne dvorane do 150 oseb za sočasno izvedbo delavnic v manjših skupinah in zadostno število sob za nočitve za udeležence. Izmed ponudnikov, ki te zahteve izpolnjujejo, se pri izbiri upoštevajo cena kongresnih kapacitet, cena nočitve z zajtrkom po osebi, cene osvežitve za udeležence in predavatelje med odmori ter morebitne dodatne ugodnosti oziroma ponudbe, npr. popusti pri namestitvi, prehrani ...«
Na vprašanje, ali so bili deležni popusta, odgovarjajo: »Ker se trenutno, ne ravno ugodno finančno stanje pozna tudi na trgu ponudnikov konferenčnih storitev, imamo tudi od Term Čatež priznanih več popustov, npr. brezplačno uporabo kongresnih dvoran, popust na ceno nočitev za udeležence izobraževanja pri večdnevnih dogodkih, popuste pri osvežitvah med odmori.«
Objavljamo zahtevo za popravek
Resnica o tožilskem izobraževanju
»Avtorica P. Pa. v svojem članku z naslovom »Tožilci gostujejo v prostorih, ki jih preiskujejo« zavajajoče povezuje vodstvo Vrhovnega državnega tožilstva RS z izbiro lokacije izobraževanja, ne navaja pa nekaterih odločilnih dejstev, iz katerih je očitno, da vodstvo tožilstva z izbiro lokacije nima opraviti nič.
Kot smo novinarki pojasnili na njeno podrobno vprašanje, je za organizacijo izobraževanj državnih tožilcev pristojno Ministrstvo RS za pravosodje. Prispevek dejstva, da tožilstvo z izbiro lokacije tega izobraževalnega dogodka nima nič, sploh ne omenja. Nasprotno. V članku je vrsta navedb, ki več kot očitno namigujejo na to, da naj bi bila konkretna lokacija stvar osebne izbire vodstva Vrhovnega državnega tožilstva RS in da naj bi tožilstvo za to dobilo celo popuste pri gospodarski družbi, katere vodstvo je v kazenskih postopkih. Vse to je popolna neresnica.
Članek z naslovom, nadnaslovom, podnaslovom, (montirano) fotografijo in s komentarjem pod fotografijo, jasno nakazuje, da naj bi bila odločitev o izbiri lokacije izobraževanja stvar vodstva Vrhovnega državnega tožilstva RS, za kar naj bi »dobili celo popuste«. S posebnim zapisom o generalnem direktorju in s povezovanjem izbire Term Čatež kot lokacije za tožilsko izobraževanje z nastopom njegove funkcije, avtorica ta zavajajoči vtis dodatno utrjuje, čeprav ji je bilo pojasnjeno, da je organizator izobraževanja Ministrstvo za pravosodje in ne Vrhovno državno tožilstvo.
Iz članka je razvidno, da je okoliščine izbire lokacije avtorica preverjala pri Ministrstvu za pravosodje RS, saj navaja okoliščine, ki so Center za izobraževanje v pravosodju, ki deluje pri ministrstvu, vodile pri izbiri kraja izobraževanja, vendar pri tem popolnoma zamolči bistveno, namreč, da te izbire ni opravilo državno tožilstvo.
Zavajajoče poročanje, kot smo mu priče v navedenem članku, v katerem so pristransko in zavajajoče združeni dogodki in dejstva, ki sicer nimajo stičnih točk, druga pa zamolčana, je popolnoma nesprejemljivo in do državnega tožilstva žaljivo.
Kako so avtorici okoliščine, ki jih prispevek označuje kot bizarne in ki s sedanjim vodstvom Vrhovnega državnega tožilstva RS nimajo zveze, pojasnili tisti, ki so za izvedbo tega izobraževanja odgovorni, nam ni znano. Očitno se te okoliščine niso zdele sporne Centru za izobraževanje v pravosodju, ki je v okviru ministrstva organiziral to izobraževanje in je tudi opravil izbiro lokacije. Trenutna vodja tega centra, Gaja Štovičej, nekdanja generalna direktorica direktorata za državno tožilstvo na ministrstvu iz časa ministrovanja dr. Vinka Gorenaka, gotovo razpolaga z znanjem in izkušnjami, potrebnimi za presojo, ali posamezne lokacije izobraževanj pravosodnim organom zagotavljajo potreben videz nepristranskosti.«
dr. Zvonko Fišer,
generalni državni tožilec RS
