Režiser, scenarist, igralec, producent in, točno, skladatelj Mel Brooks je prav včeraj upihnil 90 svečk na rojstnodnevni torti. Nekateri so si ga bržda zapomnili po njegovi uspešnici Spaceballs (Vesoljska jajca), drugi morda po izrazito melbrooksovski komediji Robin Hood: Možje v pajkicah. Tisto, čemur se smejimo med gledanjem Brooksovih filmov, vsaj mene spomni na slovenske politične burleske, na naše, precej bolj duhamorno kot humorno politično prizorišče. Če je Brooks v izjemno uspešni karieri upravičeno prejel vse pomembne nagrade in priznanja (oskarje, emmyje, grammyje, tonyje...), se pri marsikaterem našem politiku upravičeno lahko vprašamo, katero nagrado bi si še najbolj zaslužil.
Veliko politikov, še posebno oblastnikov, si zagotovo zasluži, pa ne samo enkrat, večkrat – itak! – nagrado za posebne učinke. Denimo za spuščanje megle, za metanje peska v oči volivcev, tudi za njihove tako subtilno iluzionistične trike. Pa saj se vsi dobronamerno trudijo, a ne? Navidezno se pa res. Medtem nam medvedje usluge dela tudi formalistično zbirokratizirana Evropska unija, ki nas zavaja, češ da je še najpomembneje, da imamo čim več protikorupcijskih »nevladnih« ustanov, takšnih in drugačnih varuhov ter, ne nazadnje, da na tako rekoč vseh področjih sprejmemo etične kodekse. O, ja, tudi EU bi že zdavnaj morala prejeti nagrado za posebne učinke.
Pa si oglejmo konkreten primer: od 90. rojstnega dneva Mela Brooksa bodo slovenski državni tožilci obvezno morali upoštevati vseh osem členov kodeksa državnotožilske etike. Tožilci bodo morali odslej etično ravnati v službi in tudi v zasebnem življenju. Noben tožilec naj ne bi več svojega dela opravljal pristransko oziroma naj si ne bi dovolil, da bodo na njegove odločitve vplivali osebna nagnjenja, predsodki, ideološka ali nazorska prepričanja, politični ali ekonomski interesi. Nas imata vodstvo državnotožilske organizacije in pravosodni minister mag. Goran Klemenčič po vsem, čemur smo bili priča v zadnjih letih, za norca ali bi zgolj rada prejela kako nagrado? Za posebne učinke? Morda pa lahko državni tožilci zdaj storijo še nekaj, kar bo približno enako koristno, kot je bil sprejem etičnega kodeksa. Lahko bi začeli vsaj v službi nositi tesne črne pajkice. Bi jim le zato res vsi verjeli, da so se spremenili v Robine Hoode?