»Tožba je neposreden napad na demokracijo«

NOVO MESTO – »Zagotovo jaz Slovenski demokratski stranki nisem dolžan nič. Če bi vse skupaj razčlenili bolj podrobno, bi bila prej stranka dolžna meni kot jaz njej,« je po neuspelem poravnalnem naroku, ki je bil pred dnevi na novomeškem okrajnem sodišču, dejal poslanec Zvonko Lah. Narok je bil, kot veleva zakon o pravdnem postopku, tajen, a Lah in odvetnica Ana Rugelj, ki zastopa stranko SDS, sta v dobre pol ure poskušala zbližati stališča. Tokrat sicer neuspešno, so se pa s sodnico Matejo Derlink dogovorili, da poravnalni narok preložijo za slab mesec, ko bo Lah najel odvetnika.

»Trdim, da je stranka SDS za predvolilno kampanjo s svojega računa dala 79.000 evrov lastnih sredstev in da je bilo to namenjeno za vseh 88 kandidatov, od tega je stranka nazaj iz parlamenta dobila 59.000 evrov. Torej bi, če bi morali kaj vračati, dolg izračunali tako, da bi razliko med 79 in 59 tisočaki delili z 88 (to je približno 227 evrov, op. p). Gre torej za nekaj malega, in to sem pripravljen plačati,« je pojasnil Lah, izkušeni politik, ki je bil kar štirikrat izvoljen za župana občine Mirna Peč, dvakrat je bil tudi predsednik Združenja občin Slovenije. Leta 2008 je bil kot poslanec izvoljen v državni zbor, prav tako tudi na predčasnih volitvah v letih 2011 in 2014.

»Sem pa edini od poslancev v Sloveniji, ki nisem kandidiral doma, torej tam, kjer sem bil izvoljen za župana, in v tem volilnem okraju ni dobil še noben kandidat. Jaz sem kandidiral trikrat, vsakič sem dobil več glasov od povprečja stranke, in mislim, da je stranka tudi na moje ime dobila kar dosti glasov. Rezultati po voliščih kažejo, da sem dobil od 45 do 50 odstotkov glasov in stranka še zdaj dobiva iz parlamenta in iz občinskega proračuna na račun mojih glasov,« je izpostavil Lah, ki je iz stranke SDS izstopil avgusta lani, torej približno pol leta za še enim pobeglim poslancem SDS Andrejem Čušem. SDS tudi od njega zahteva enak znesek kot od Laha, vendar zanj poravnalni narok še ni bil razpisan.

»Od Zvonka Laha zahtevamo glavnico 8044 evrov in tudi obresti. Zdaj čakamo na njegovo ponudbo, menimo pa, da je zahtevek utemeljen v celoti, opredelili smo tako višino kot temelj za terjatev. Če se stranka želi poravnati, bomo poslušali njeno poravnalno ponudbo, s tem pa očitno priznava tudi temelj tožbe zahtevka,« je po naroku dejala odvetnica Ana Rugelj. Sicer pa se SDS sklicuje na sklenjeno pogodbo o kandidaturi za poslanca državnega zbora, s katero naj bi se Lah zavezal, da bo v primeru izstopa iz poslanske skupine SDS, izključitve oziroma prekinitve sodelovanja s SDS povrnil sorazmerni del stroškov, ki jih je imela stranka v volilni kampanji za državnozborske volitve leta 2014.

V stranki so do izračuna dolga prišli na drug način: za kampanjo so skupaj porabili slabih 169.000 evrov, izvoljenih je bilo 21 poslancev, obveznost enega je torej 8044,87 evra. Pogodbo je Lah resda podpisal, na njej pa ni ne podpisa predstavnika SDS ne žiga stranke, zato Lah meni, da pogodba ni postala izvršljiva in je nična.

Lah, ki je ob izstopu v parlamentu sprva nastopal kot samostojni poslanec, februarja pa se je pridružil poslanski skupini NSi, je ob tem opomnil še na 82. člen Ustave RS,

V 5. odstavku namreč piše: »Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršna koli navodila.« Po Lahovem mnenju je torej tožba neposreden napad na demokracijo in v nasprotju z ustavo, je pa v odgovoru na tožbo med drugim opozoril še, da so bili kandidati za poslanca na listi Slovenske demokratske stranke primorani sami zagotoviti denar za aktivnosti volilne kampanje, tako da je vso volilno kampanjo pokril sam, sam je bil tudi odgovoren za vodenje in financiranje kampanje v svojem volilnem okraju. Seveda je ves denar in nastale stroške izkazoval na ustreznem mestu prek volilnega računa stranke. Je pa Lah, kot trdi, vseskozi upošteval dogovore in od avgusta 2014 vse do konca julija lani nakazoval mesečne članarine v znesku 2685 evrov in polovico prve plače v višini 1005 evrov.