LJUBLJANA – Vremenarji so eni čudni tiči. V zadnjem času kar pogosto razglašajo rumene, oranžne, celo rdeče alarme, včasih se kaj zgodi, včasih pa manj kot nič. »Šlo je mimo,« pravijo. Tako kot v minulih dnevih napovedani snežni orkan, ki naj bi zametel New York, napovedovali so meter, celo dva metra snega, ljudje so kot v dnevih pred vojno spraznili police trgovin, potem pa je ulice komajda pobelilo.
Tudi napoved za včerajšnje sneženje in kaos na avtocestah – na ljubljanski obvoznici je zagorel tovornjak, na štajerski avtocesti pred Ljubljano so se zaleteli kamioni –, ni bila enoznačna. Napovedovali so sneg do nižin, a sneženje naj bi se v nekaj urah spremenilo v dež.
»Napoved je bila problematična, ker je na območju južne Slovenije zaradi relativno visokih temperatur vse kazalo na dež,« je pojasnila klimatologinja Tanja Cegnar z Agencije RS za okolje in dodala, kako je bil zračni tlak v petek sredi dneva pri nas neobičajno nizek: »Verjetno kar med najnižjimi vrednostmi v zadnjih desetletjih.«
V osrednji Sloveniji in na Gorenjskem je začelo snežiti že v četrtek zvečer, v Ljubljani so drobne snežinke pobelile ceste nekaj pred polnočjo, zjutraj ob sedmih so namerili že 7 cm snega, ob 11. uri pa skoraj 15. Ta je bil južni in se je hitro sesedel. Na Voglu je zapadlo 60 cm snega, v Črnomlju, Slovenj Gradcu in Postojni 2 cm, medtem ko ga je Dolenjska odnesla z dežjem.
»Nad Slovenijo je že v četrtek pritekal vse bolj vlažen zrak, zato so se predvsem na zahodu rahle padavine začele pojavljati že v četrtek popoldne. Ponoči in v petek zjutraj je nad naše kraje postopno pritekal nekoliko toplejši zrak. Padavine so se širile proti vzhodu in se postopno krepile. Zaradi dotoka nekoliko toplejšega sredozemskega zraka se je meja sneženja predvsem v južnih in vzhodnih krajih prehodno dvigala, zato je tam po nižinah deževalo, medtem ko je v severni polovici Slovenije ves čas snežilo do nižin. Padal je južni sneg v obliki velikih, krpastih snežink, na cesti je bila plundra.
Iz Škofje Loke do Ljubljane dve uri in pol
Končna statistika pravi, da so na severozahodu in v severnem delu osrednje Slovenije včeraj zvečer ob koncu sneženja namerili od 25 do okoli 40 cm snega, drugod po notranjosti države pa od 10 do 15.
Cegnarjeva pove, da je po nižinah Primorske vseskozi deževalo: »Količina padavin je dosegla od 30 do 60 litrov na kvadratni meter.« V gorah se je nevarnost snežnih plazov močno povečala.
Prebivalci prestolnice in drugih večjih mest na severu in severozahodu Slovenije so zjutraj doživeli cestni kaos. Vožnja z avtobusom iz Škofje Loke do Ljubljane običajno traja 45 minut, v petek zjutraj so se ljudje na delo vozili 2 uri in pol.
Z operativno-komunikacijskega centra (OKC) so nam sporočili, da se je samo v času sneženja, se pravi v petek zjutraj in dopoldne, pretežno zaradi snega zgodilo kar 79 prometnih nesreč, ki na srečo niso zahtevale žrtev. Samo na območju PU Ljubljana je s ceste zdrsnilo ali obstalo v snegu osem tovornjakov. Kot smo neuradno izvedeli, jih je bilo kar precej obutih v zlizane letne gume.
Popoldne je na Gorenjskem in severnem Primorskem težak sneg lomil drevesa, ki so padala na električne daljnovode, brez elektrike je ostalo več kot 5000 ljudi.
Premalo denarja za vzdrževanje cest
V Sloveniji imamo skupno skoraj 40.000 kilometrov cest, od tega je 6000 kilometrov glavnih in regionalnih v državni lasti, 32.000 kilometrov lokalnih je v občinski lasti, za 770 kilometrov avtocest pa skrbi Dars.
Za zimsko čiščenje državnih cest v upravljanju Direkcije RS za infrastrukturo porabimo v povprečju 50.000 ton soli. Kot so nam povedali na Direkciji RS za infrastrukturo, smo v zimi 2012/13 z obilico snega porabili skoraj 100.000 ton soli.
Za vzdrževanje (letno in zimsko) državnih cest porabimo okrog 50 milijonov evrov na leto, po mnenju Ljiljane Herga, vodje sektorja za vzdrževanje cest, bi potrebovali vsaj 150 milijonov, še prej pa od 250 do 300 milijonov na leto naslednjih 20 let za investicije, da bi ceste uredili v dobro stanje.
A denarja seveda ni. »Res pa je, da smo zaradi žledoloma in pogostih poplav tako ali drugače vseskozi v zaostanku,« nam je še povedala Hergova.