VINICA, ČRNOMLEJ – Belo krajino, eno lepših slovenskih pokrajin, obkrožajo Gorjanci, Kočevski rog in na jugu reka Kolpa, a kljub številnim naporom tamkajšnjih gospodarstvenikov in domačinov v primerjavi z drugimi deli države še vedno precej zaostaja v gospodarskem razvoju. Za to so seveda krivi različni dejavniki, a vsak naključni obiskovalec hitro ugotovi, da bi se razmere lahko precej hitro izboljšale, če bi država končno posodobila glavno cestno povezavo med tamkajšnjimi kraji in Novim mestom. Ker se pri projektu tako imenovane tretje razvojne osi, ki bi lahko dokončno uredila to problematiko, kot kaže, še ne bo kmalu nikamor premaknilo, bi lahko uradniki različnih ministrstev v Ljubljani Belokranjcem življenje olajšali vsaj z odpravo, po besedah črnomaljske županje Mojce Čemas Stjepanovič, administrativne ovire na viniškem mejnem prehodu.
»Že od leta 2008 se borimo. Ne samo Vinica, temveč vsa Bela krajina je en velik žep. To je minimalno, kar morajo narediti pri našem lažjem razvoju,« pravi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Črnomelj Stanislav Malerič in opozori na nesmiselno ureditev prometa skozi mejni prehod. Zaradi prekategorizacije od leta 2008 tam ne smejo več voziti tovorna vozila oziroma je bil prehod čez noč namenjen le še za potniški promet. In to kljub temu, da bi most, ki slovenski breg Kolpe povezuje s hrvaškim, lahko zdržal težo večjih tovornjakov – njegova nosilnost je 30 ton. Izkazalo se je, da je problem v infrastrukturi na mejnem prehodu, ki dejansko ne omogoča prehoda tovornih vozil, težjih od 7,5 tone. »Razširiti bi bilo treba krivine, odstraniti odbojne ograje in izpolniti druge infrastrukturne pogoje za nemoteno izvedbo za vrnitev vstopa, za kar je pristojno ministrstvo za javno upravo,« nam razlagajo na ministrstvu za notranje zadeve. Omenjena omejitev velja šele od letošnjega marca, pred tem je bilo mogoče čez prehod le z avtomobilom, saj so ga lahko prečkala le vozila, težka do 3,5 tone. »V okviru teh karakteristik je bil mejni prehod zgrajen in financiran iz sredstev EU,« nam pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo.
A da bo zadeva še bolj nenavadna. S tovornjakom ne smeš čez prehod in posledično most samo, če prihajaš iz Slovenije, kajti s hrvaške strani pri prečkanju mostu in tamkajšnjega mejnega prehoda ni niti ene omejitve.
Blizu, in vendar tako daleč
Kako velika ovira je lahko to za posel domačih podjetnikov, nam razloži Malerič. Pravi, da je iz Vinice do hrvaškega avtocestnega križa okoli šest kilometrov, kar pomeni, da lahko tako zelo hitro pridejo do Zagreba, z Reke in tudi iz Splita. A zaradi omejitve morajo mimo Črnomlja in Metlike s tovornjaki narediti dodatnih 80 kilometrov, kar jim včasih vzame dve uri vožnje. »Pri tem uničujemo tudi robo, ker se moramo peljati po slabih cestah. To podraži logistiko,« se jezi sogovornik in doda, da so tako v primerjavi s kakšnim prevoznikom iz, recimo, Trebnjega, nekonkurenčni. Čeprav ima namreč ta več kilometrov do Zagreba kot njegov kolega iz Vinice, zadnji zaradi dodatnega ovinka tja pride precej pozneje. »Ta bližina bi bila lahko za nas nova priložnost, konkurenčna prednost,« razlaga Malerič, ki upa, da jim bodo uradniki le prisluhnili in omejitev na mostu dvignili na 30 ton. »Če je volja, so rešitve. Upam, da bodo to rešili. Mi bi to potrebovali že včeraj, in ne jutri,« pravi.
Ljubljanski uradniki so se očitno po vseh teh letih le nekoliko zganili, a očitno problem do konca še vedno ne bo rešen. Na mejnem prehodu naj bi se tako kmalu začela dela za širitev zunanjega voznega pasu v smeri proti Hrvaški s 3,44 metra na štiri metre ter, kot pravijo na ministrstvu za javno upravo, odbojnih ograj na prehodu. »Izvedba del širitev zunanjega voznega pasu bo predvidoma potekala avgusta in septembra 2015,« obljubljajo, a hkrati dodajo: »Če bi celotno obremenitev dvignili na 30 ton, bi bila potrebna večja rekonstrukcija lokalne in državne infrastrukture in tudi mejnega prehoda, saj bi takšna ureditev pomenila bistveno povečan promet težkih tovornjakov, s tem bi se lahko poslabšala prometna varnost v naseljih, skozi katera vodijo ceste do mejnega prehoda, kjer niso urejeni pločniki.«
Počitniške hiške končno čez podvoz
Viniški mejni prehod sicer ni edini problem, s katerim se še srečujejo Belokranjci. Še pred nekaj meseci je kazalo, da bi lahko črnomaljsko podjetje Adria Dom, ki deluje v tamkajšnji poslovni coni Tris Kanižarica, letošnjega septembra imelo precej težav pri dostavi počitniških hišic do njihovih kupcev. Če jih želijo pripeljati do Hrvaške ali Novega mesta, si lahko kot edino pot izberejo cesto med Črnomljem in Metliko. A so tudi tukaj naleteli na težavo. Počitniške hišice, ki so bile naložene na tovornjak, so namreč zaradi višine komaj pripeljali mimo dveh tamkajšnjih nadvozov, pri katerih je bila najvišja dovoljena višina vozila 4,10 metra. Direktorica podjetja Marta Kelvišar se tako spominja, kako so morali včasih pri tovornjakih, da so ujeli tistih nekaj centimetrov, spustiti pnevmatike, da so lahko hiške pripeljali skozenj. Še več. Zgodilo se je že tudi to, da so morali hiško s tovornjaka odložiti na tla in jo po cesti peljati mimo nadvoza, nato pa jo spet postaviti nazaj na tovornjak.
Kupci so v zadnjih letih postali vse bolj zahtevni, saj želijo imeti v hiškah več udobja in prostora, čemur so se morali, da bi ostali konkurenčni, prilagoditi tudi v Adrii Domu. Prihodnji mesec jim morajo tako že dostaviti prve hiške, ki so 20 centimetrov višje od starejših. Vodstvo podjetja je seveda takoj stopilo v stik s predstavniki občine in države ter začelo iskati rešitve za omenjena nadzvoza. Tako je padla odločitev, da se prvi nadvoz, ki je bil najbolj kritičen, podre, pod drugim, na katerem poteka železniška proga, pa se poglobi samo cestišče. »To je minimalno, kar smo pričakovali od države, da tudi tako prisluhne gospodarstvu,« še pravi direktorica Adrie Doma. Kot napovedano so se tako ta teden dela tudi dejansko začela. »Tako bo zagotovljena svetla višina pod objektom 4,7 metra, kar z upoštevanjem varnostne višine zadošča za prehod vseh vozil,« odgovarjajo na Direkciji RS za infrastrukturo in dodajo, da bodo dela predvidoma zaključena do 30. avgusta.
