Naši južni sosedje so se šli nacionalni marketing. Te dni so objavili top sto najprepoznavnejših oseb, lepot, pojmov, znamenitosti, ob katerih naj bi se tujcu ganljivo orosilo oko. V sekundi ali še prej naj bi vedel, da sleherna od teh stotih besed predstavlja Hrvaško. Ali točneje: zgolj in samo Hrvaško! Če hočete, tudi Kroejšo ali lepo njihovo! Ta stoterica je njihova identiteta, njihovo vse.
Razumljivo in celo logično je, da so na tem seznamu denimo svetovni boksarski prvak Mate Parlov, košarkarji Dražen Petrović, Toni Kukoč in Krešimir Čosić, tenisač Goran Ivanišević, smučarka Janica Kostelić, glasbenik Ivo Pogorelić, novodobni klavirski virtuoz Maksim Mrvica, pevec Ivo Robić ali po zaslugi eks moža Bernieja legendarna Slavica Ecclestone. Eden hrvaških simbolov je kajpak tudi kravata, pa slavonsko-baranski kulen, vegeta, ki smo jo včasih množično švercali na vzhod, mineralna voda Jana, vino plavac mali ter še in še. A glej ga zlomka, avtorji seznama top stotih znamenitosti so vanj vpisali tudi padalo. Ki da je zgolj hrvaški izum. Kot da za Leonarda da Vincija še niso slišali. Začuda so za svojega vzeli tudi književnika Iva Andrića. Četudi je bosanskega izvora, rojen blizu Travnika, njegovo ime pa je najčešče z razlogom zapisano v cirilici; navsezadnje je bil član Srbske akademije znanosti in umetnosti.
In mi? Slovenci si lahko oddahnemo. Za dva med stotimi najprepoznavnejšimi simboli Hrvaške so nam vzeli le lipicance in štruklje. Za prve so ljubeznivo pripisali, da jih je sicer najti tudi na slovenskih evrskih kovancih, za druge, da jih bodo poskušali sami zaščititi. So nam pa velikodušno pustili kranjsko klobaso. Resda le pogojno. Spomnili so se mesarije Arvaj in njihovih kranjskih, v katerih da je vsako leto zmletih deset tisoč prašičev. A od tega le tisoč slovenskih, preostali da so uvoženi, tudi ali predvsem iz lepe njihove. In se kajpak sprašujejo, kako je lahko s hrvaškimi svinjami polnjena kranjska sploh slovenska.
Po svoje pa škoda, da nam južni eks bratje niso vzeli še česa ali predvsem koga. Če bi na seznam svojih stotih top znamenitosti denimo zapisali Alenko Bratušek, bi jim bili Slovenci iz srca hvaležni. Nemara bi jim oprostili celo lipicance in štruklje.
