LJUBLJANA – Matej Tonin je za ministra za notranje zadeve in javno upravo podprl Gregorja Viranta, rušitelja vlade, v kateri je bila tudi njegova stranka, so nam povedali viri blizu NSi. Glasovanja na odboru za pravosodje in javno upravo se je udeležil kot nadomestni član namesto poslanke Ive Dimic.
Po glasovanju o privilegijih nekdanjih predsednikov (natančneje Milana Kučana) se je pri mnogih pojavilo vprašanje ali je to nova »solo akcija« Tonina. Kako je glasoval, naj bi njegovi izvedeli šele po glasovanju, poslanec pa odgovarja, da je šlo za programsko in ne politično odločitev.
Je glasoval v skladu z dogovorom?
»Ja, poglejte, koga ste pa zdaj prevarali, tudi pol Slovenije ste prevarali, ko ste na eni strani zahtevali ultimativni odstop Janeza Janše, na drugi strani pa ste popustili pri ultimatu do Zorana Jankovića,« je bila do Viranta v Pogledih Slovenije pretekli teden ostra predsednica Nove Slovenije (NSi) Ljudmila Novak. Očitala mu je tudi, da je Virant popustil pri bistveni stvari, »dobrega finančnega ministra ste pustili ali pa ste popustili, da ga ta nova vlada ni sprejela. Kaj se zdaj dogaja? Ura je devet, pa še ne vemo, ali sploh imamo finančnega ministra, v času, ko je država v velikih težavah in bi finančni minister moral biti najmočnejša oseba poleg mandatarke. Torej se sprašujem, kaj ste s svojo načelnostjo naredili.«
Predsednica stranke Ljudmila Novak je v odgovoru na naša vprašanja zapisala, da se na zaslišanju oziroma predstavitvi kandidatov za ministre pred odbori »ne glasuje o politični podpori kandidatu, ampak o programskih usmeritvah kandidata za ministra, zato je poslanska skupina na ponedeljkovi seji sprejela sklep, da poslanci glasujejo na podlagi slišanih predstavitev in svoje glasovanje utemeljijo na podlagi sorodnosti predstavljenega programa in programa Nove Slovenije«. Pojasnila je še, da so poslanci od primera do primera glasovali različno, politično odločitev o glasovanju glede liste kandidatov pa bo poslanska skupina sprejela jutri na seji poslanske skupine NSi.
Na vprašanje, ali NSi in ona osebno podpirata Viranta za ministra, pa je zapisala, da se z njegovim političnim delovanjem ne strinja, ocenjuje pa, da je modro, da so predsedniki strank tudi ministri. »Prav to, da Virant ni bil minister v desnosredinski koaliciji, je oviralo njeno delovanje. Zato sem že večkrat dejala, da se je predsednica vlade napačno odločila, ko je popustila predsedniku SD Igorju Lukšiču in dopustila, da ne bo minister,« je še zapisala.
Ker je državni zbor spremenil zakon o vladi, se imena in pristojnosti posameznih odborov (še) ne skladajo povsem z imeni in pristojnostmi ministrstev bodoče vlade. Javna uprava se je z ministrstva za pravosodje preselila pod ministrstvo za notranje zadeve, zato sta odbor za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo ter odbor za notranje zadeve glasovala o Gregorju Virantu in o Senku Pličaniču. |
Ne razume poslancev SDS
Tonin je v odgovoru na naša vprašanja zapisal: »Na odboru za pravosodje in javno upravo sem glasoval v skladu s sklepom poslanske skupine. Delim mnenje predsednice stranke, ki pravi, da je za delovanje vlade dobro, če so v vladi predsedniki koalicijskih strank. Na odborih se ne glasuje, ali podpiraš kandidata za ministra, ampak ali je bila predstavitev kandidata primerna/ustrezna. Na odborih glasujemo o vsebini oziroma programu kandidata, na plenarnem zasedanju državnega zbora glasujemo o listi kandidatov. Jutri ob 11.00 imamo sejo poslanske skupine, kjer se bomo odločili, kako bomo glasovali glede liste kandidatov.«
Zapisal je, da ni šlo za soliranje in da je glasoval v skladu s sklepom poslanske skupine – in da ga žalosti, da so nekateri poslanci ves čas obtoževani nenavadnih dejanj.
»Poskušam vas razumeti, zakaj moram vse to prenašati, saj sem vendarle pošteno in vestno opravljal svoje delo. Četudi se ne strinjam s političnim delovanjem Gregorja Viranta, moram pošteno priznati, da je predstavil dober program na področju javne uprave. To so priznavali celo poslanci SDS (Tomaž Lisec in drugi). Kako to, da nobenega izmed njih niste omenili, da je pohvalil program svojega največjega političnega nasprotnika. To se mi zdi veliko odmevnejša novica kot novica o mojem glasovanju. Poslanci SDS so se na koncu odločili politično, torej ad personam, ne pa glede tistega, o čemer smo pravzaprav sklepali na odboru, to je – ali je bila predstavitev na področju javne uprave primerna. Težko tudi razumem poslance SDS, zakaj so glasovali proti njegovemu programu na področju javne uprave, saj je zgolj logično nadaljevanje tistega, kar je Virant delal kot minister SDS v vladi 2004–2008.«
