DRAŠKOVEC, MIHOVICA, DOBROVA PRI ŠKOCJANU – Če kaj, je nepremičninski zakon vsaj razprl očem javnosti prikrite rane, ki jih je naši domovini povzročil do kraja zbirokratiziran in nečloveški aparat, tega vodijo aparatčiki v udobnih foteljih, popolnoma nerazgledani in potuhnjeni, ki so že zdavnaj izgubili stik z realnim. Te rane v teh dneh, ko so po pošti prispeli še zadnji izračuni, posebno skelijo. Nešteto je takšnih, ki se dejansko počutijo drugorazredne. Kot na primer lastniki zemljišč po vsej Dolenjski, Beli krajini in Posavju, ki so jim zemljišča zasedli Romi, težko je verjeti, celo s pomočjo države?! Čeprav lastniki že leta ne morejo do svojih zemljišč in jih uporabljati, saj so pristojni državni organi ali gluhi ali slepi ali pa tako strahopetni in ne ukrepajo, so za nameček zdaj dobili še te absurdne izračune, na katerih je jasno zapisano, da morajo plačevati še davke za okupirana zemljišča, s črnimi gradnjami vred. Ki so povrhu obdavčene še po trikratni stopnji!
Sklep? Če ste drugorazreden državljan in boste, recimo, napačno parkirali svoje vozilo, vas bodo organi – po črki zakona – takoj udarili po žepu. Če pa ste iz ne vem kakšnega razloga privilegiran, bodo ti organi preprosto zamižali in vam za uteho morda zapeli še kakšno o človekovih pravicah. Je to normalno?
Vlada je na včerajšnji seji za novega direktorja Geodetske uprave RS (Gurs) imenovala dosedanjega namestnika direktorja Antona Kupica. Kot je po seji vlade pojasnil minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, so imeli natečaj za novega direktorja, tako da ne gre za razrešitev dosedanjega direktorja Aleša Seliškarja. Omerzel je pojasnil, da je bil Seliškar vodja Gursa po pooblastilu. Na natečaj za novega direktorja Gursa so se prijavili trije kandidati, vlada pa je kot najprimernejšega izbrala Kupica. Seliškar se na natečaj ni prijavil. Zaradi napak, ki so se pokazale, potem ko so lastniki prejeli informativne izračune davka na nepremičnine, so se v javnosti pojavila namigovanja, da bi morala vlada Seliškarja kot prvega moža Gursa razrešiti. Je pa Omerzel še pred sejo vlade pojasnil, da podatki na Gursu niso takšni, kot bi morali biti, in da se to vleče že leta. |
Slepa in gluha država
Ogromno Slovencev se te dni počuti naravnost osramočene in podcenjene, kot da jih je država pozabila, kot da njihovo dolgoletno plačevanje davščin še ni bilo dovolj. Je nemara to trenutek, da se ji uprejo, zarobantijo in nepokorijo?
To se sprašuje tudi 62-letni Anton Jordan, uspešni kmetovalec in govedorejec iz Draškovca pri Šentjerneju, ki je praktično že od leta 1958 brez hektarja zemlje, predolgih 56 let! Najprej so mu jo, pravzaprav njegovim staršem, še v rajnki Jugi podržavili, ko pa so mu jo po denacionalizaciji vrnili, je bilo tako, kot da mu je niso. Zakaj? »Po nacionalizaciji so na tem območju postavili ciglarno,« je pripovedoval Tone in nazorno pokazal na parcelno številko 3282/2, danes območje 12 romskih in na črno zgrajenih objektov. Do leta 1967 so v dogovoru z zadrugo tam izdelovali opeko, potem pa se je v objekt opuščene ciglarne naselila romska družina Brajdič. Dve leti so živeli v šotoru in zgradili so si hiško. Vaščani so jih spoštovali in jih nikdar odslovili praznih rok. Še več, gluhonemega Ivana je imel Tone nekaj let celo zaposlenega. »Pile, kot smo ga klicali, je delal v nulo. Bil je kot naš družinski član.« A je Tone že kmalu opazil, da preostali Romi neradi vidijo, da nekdo izstopa, da je nekdo za zgled, da se želi približati ustaljenemu življenju civilov, kot jim pravijo. »Oni živijo raje po svoje, država pa to podpira in si zatiska oči!« Med slepljenjem se je namreč na Tonetovi parceli zadeva povsem razpasla in ušla z vajeti. Danes je tam, kot rečeno, 12 bivališč, v katerih biva več kot 30 Romov, »pravzaprav nihče natančno ne ve, koliko jih je«.
Nekaj, kot smo izvedeli, je potomcev še tiste prve familije, ogromno je prišlekov. Ukvarjajo se z raznoraznim, še najbolj legalno je prekupčevanje z železjem. Tone s prstom kaže na njihovo premetenost: »Starejši se držijo bolj v ozadju in v ospredje pošiljajo mulčke …« Kaj vse se mu še ni zgodilo, od napadov, celo groženj s smrtjo, poškodb ograde, pogina krav, porezanih električnih pastirjev, zaradi katerih je moral krave že večkrat loviti, »nebroj težav, o katerih sploh ni vredno besed!« Policisti imajo sila težavno nalogo, če jim kaj storijo – so ob službo. Župan Franc Hudoklin ima svoje mnenje, a že zaradi volilnih točk – tiho podpira status quo. »Spoštujem vsakega, ampak vzemi si ga domov in živi z njim!« Tone jezno priporoča vsem salonskim birokratom, ki se ne odzivajo na njegove dolgoletne apele, če pa se že, mu filozofirajo o ksenofobiji in podobnih marnjah. »Tako kot Cigani je tudi država izgubila stik z realnostjo!« Odločbe za rušenje objektov na njegovem zemljišču, ki je za nameček njiva petega bonitetnega razreda v sklopu Nature 2000, so namreč že zdavnaj izdane, pa se še vedno ni zgodilo nič! Poleti lani, ob informativnem izračunu, se je v zakonitem roku pritožil na Gurs, odgovora še do danes ni prejel, priporočene ovojnice so očitno končale v smetnjaku. Zato je Jordanu pred tednom dni še toliko bolj zavrelo. Ko je prejel končni izračun …
Lastniki brez lastnine
»Poglejte!« je v tistem na mizo ogorčeno položil izpisek novega davka na nepremičnine. Ta hip mu Romi zasedajo že 10.400 kvadratnih metrov zemljišča, za kar bo moral, ko je vse skupaj seštel, plačati neverjetnega 1550,48 evra! »Pa saj ne morem verjeti, ob tem, da na lastni zemlji ne smem početi, kar bi hotel, moram Romom zdaj plačati še davek za njihove črne gradnje!«
V šentjernejski občini njegov primer seveda ni osamljen. Tudi lastniki (neuporabnih) zemljišč, ki so jih zasedli Romi, tako v samem Šentjerneju, Kozarjih, Mihovici kot tudi Rojah, na katerih stoji še vsaj 45 objektov, bodo morali tako kot Anton Jordan plačati namesto dejanskih lastnikov. Romov.
Podobno se godi agrarni skupnosti v sosednji škocjanski občini. Kjer so Romi zasedli zemljo tako kmetijski zadrugi kot tudi 25 dejanskim lastnikom. Danes jih tam živi že skoraj 400. In tudi na tem območju je država že zdavnaj izgubila nadzor ter pozabila na svoje ovčice. Bojan Jerak iz Dobrove pri Škocjanu že od leta 1996 opozarja na to težavo. »Prvi župan je situacijo podcenil, naslednji se je iz tega delal norca,« se je spominjal Bojan, ki je tako kot preostali z denacionalizacijo leta 2002 dobil zemljo spet nazaj.
Ko je leta 2007 gradnja na tujem zemljišču slednjič le postala kaznivo dejanje in ko so leta 2010 prejeli prva obvestila o vrednotenju nepremičnin, so se družno podali po pravico. Prijavili so policiji in dobili tožbo. Nekateri romski črnograditelji so medtem že obtoženi. Ker pa je pot do končne pravice, vsaj pri nas, mukotrpna in dolgotrajna, morajo zdaj vložiti še civilne tožbe, da bi se nemara le začele izpraznitve. Lastniki tako, vsaj zdi se, še dolgo ne bodo mogli upravljati lastne grude. Prej bodo morali, namesto Romov, plačati še za črne gradnje, ki so se medtem razbohotile na njihovih parcelah.
Neuslišane prošnje
»Ves čas smo pristojne opozarjali na čas, ko bo v veljavo stopil nepremičninski davek, pa nas nihče ni jemal resno,« je dejal Jerak in pokazal na debel fascikel neuslišanih prizadevanj. Zgodilo se ni nič. Država je očitno prav čakala, da ljudem prekipi, kot na primer zdaj, ko so izračuni na njihovih mizah.
»Že leta 2010 sem podal ugovor zoper informativni izračun, pa mi je referent v Novem mestu dejal, naj prinesem osebne podatke od teh, ki so postavili hiše na moji parceli. Lepo vas prosim: naj hodim po romskem naselju in zahtevam njihove podatke, s katerimi naj bi potem šel na geodetsko upravo?! 'Se hecate,' sem jim dejal, 'saj ste ja državni organ, imate policijo in pravosodje, kar vi uredite!'« Zatem se je pritožil še na Gurs, povratnega odgovora seveda ni bilo. Ko jih je novembra lani spet poklical, »kaj je zdaj z odgovorom?!«, pritožbe niso našli, da, tako lahkotno se izgubljajo. Referentki Alenki Ojsteršek, ki mu je sprva, kot pravi Jerak, povsem neumestno dejala, da očitno slabo skrbijo za svoja zemljišča, je moral ugovor potem še enkrat poslati. Še isti dan je dobil jasno obvestilo, da so kot lastniki stavb izbrisani in da jim ne bo treba plačati davka za objekte, ki niso njihovi. To je potrdil tudi Franci Bačar, direktor Območne geodetske uprave Novo mesto. Že naslednji dan je Bojan Jerak predstavnike agrarne skupnosti na sestanku obvestil in dodobra pomiril. Prepričani so bili, da jih je država, vsaj glede nepremičninskega davka, končno uslišala.
Nazaj h koreninam
Dobro jutro! Seveda je spet pozabila nanje! Romom ne bo treba plačati. Njihove črne gradnje bodo morali plačati lastniki zemljišč, od katerih lastniki nimajo prav nič. Samo strošek. Bojan Jerak je sredi kontaktne radijske oddaje nemudoma poklical gosta Francija Bačarja. »Saj ste potrdili, da je zadeva urejena!« ga je opomnil. »Oglasite se pri nas,« mu je Bačar jadrno odgovoril. Sredi podobne oddaje je Jerak govoril še z zdaj že bivšim direktorjem Gursa Alešem Seliškarjem. Ta mu je spet jadrno odgovoril, da bodo razočarane lastnike zemljišč, ki bodo morali plačati za romske črne gradnje, upoštevali kot posebno okoliščino in da naj ne bi plačali.
»Neverjetno, v kako neurejeni državi živimo?!« se je resignirano čudil Jerak. Ki je vse skupaj zabelil s preprosto kmečko resnico, po kateri se (tudi) v tem delu Dolenjske ravnajo že stoletja: »Do nepremičnine namreč lahko človek pride le na tri načine: lahko jo kupiš, lahko jo podeduješ, lahko pa ti je darovana.« Država naj se torej vrne h koreninam in kmečki pameti.
In še: pravzaprav Romi sploh niso krivi, kriva je država in njeni predstavniki, kot na primer Tamara Vonta, državna sekretarka in vodja urada za narodnosti, ki Romom vneto razlagajo, da imajo tam pravico biti?!
