SELITEV

Tomosovi motorji odhajajo iz Kopra, zaposleni presenečeni

Objavljeno 01. november 2012 12.41 | Posodobljeno 01. november 2012 12.41 | Piše: T. L., STA

Po 58 letih Tomosovih motorjev ne bodo več delali v Kopru.

17-letnik je ukradel Tomosovega flexerja, fotografija je simbolična

KOPER – V Kopru kmalu ne bodo več izdelovali motornih koles znamke Tomos. Tovarno, iz katere so v 58 letih delovanja v svet odromala številna motorna kolesa in zunajkrmni ladijski motorji, bodo do decembra zaprli. Proizvodnjo dvokolesnikov bodo po navedbah korporacije Hidria, v katero je vključena koprska družba Tomos motoindustrija, nadaljevali drugje.

Razvoj ostaja v Kopru

Tomos motoindustrija gre v postopek prostovoljne likvidacije. Hidria sicer namerava ohraniti blagovno znamko Tomos, pri čemer bo razvoj še naprej potekal v Kopru, proizvodnjo pa bodo preselili. Kam, za zdaj ne povedo, pojasnjujejo pa, da bo ta potekala pri dozdajšnjih partnerjih, ki imajo večje kompetence pri montaži dvokoles. »Gre za kakovostne in priznane proizvajalce z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju,« dodajajo lastniki.

Med razlogi v Hidrii navajajo vse večje povpraševanje in naraščajoče trende na trgu ZDA ter željo po konkurenčnejšem položaju na trgu. Tomos, katerega najpomembnejša tržišča so ZDA in zahodna Evropa, je bil edini proizvajalec koles z motorjem, ki je te sestavljal v Evropi, pojasnjujejo.

»Dejansko smo bili prisiljeni, da svojo proizvodnjo koncentriramo tam, kjer bo to najugodnejše za naše kupce. Medtem želimo razvoj zadržati v Sloveniji. Vse raziskave in razvoj na področju dvokoles tako ostajajo v Tehnološkem parku Koper,« poudarjajo v Hidrii.

Zaposleni ne vedo, kakšna prihodnost jih čaka

Za zaposlene v Tomosovem obratu je novica o prenehanju proizvodnje prišla povsem nepričakovano, je potrdil sindikalni zaupnik Zlatko Bera. Na konkretnejše informacije o tem, kakšna bo njihova prihodnost, še čakajo. Več bo predvidoma znano v začetku novembra.

Zaposleni sicer upajo, da bodo z lastnikom našli razumno rešitev. To bi lahko bila prezaposlitev večine v Hidrijin obrat v neposredni bližini Tomosa. Da bodo za vse zaposlene poskušali poskrbeti oziroma jih prezaposliti, in sicer v prvi vrsti znotraj Hidrie, zagotavlja tudi lastnik.

Prve motorje izdelali leta 1955

Tomos (Tovarna motornih koles Sežana) je bil leta 1954 ustanovljen v Kopru kljub prvotnim idejam, da bi se obrat gradil v Sežani. Tovarna, ki je začela izdelavo licenčnih motorjev, je kmalu razvila lastne znamke.

Prvi direktor Tomosa Franc Pečar je licenčno pogodbo podpisal z avstrijsko tovarno Steyr-Daimler-Puch. Leta 1955 so tako izdelali prvih 137 motorjev znamke Tomos Puch SG 250, poleg tega pa še 124 skuterjev in 100 mopedov. Licenčna proizvodnja je v naslednjih letih naraščala, obenem pa se je Tomos usmeril v lastni razvoj serijskih modelov.

Kot prvi se je v poznih 50. letih na trgu pojavil Colibri, izpeljanka Puchovega mopeda MS 50. V Tomosu so pod skupno znamko Colibri izdelali več modelov z oznakami od 1 do 13. Najuspešnejši je bil Colibri tipa 12 oziroma njegova izpeljanka Colibri T 12, ki je v začetku 60. let postal najbolj priljubljen moped pri nas.

V zlatih časih 2500 zaposlenih

»Zlati časi« v 60. in začetku 70. let so prinesli vrhunec po številu novih rešitev, prototipov in patentov. Leta 1962 so v Tomosu ustanovili Zavod za tehnične in ekonomske raziskave, kasnejši Tomosov inštitut. Po letu 1973 so imela vsa Tomosova motorna kolesa in kolesa s pomožnimi motorji vgrajene motorje lastne konstrukcije. Že v 60. letih so so se v Tomosu usmerili v lažja motorna kolesa s prostornino do 50 kubičnih centimetrov, v začetku 70. let pa so izdelali prvi Avtomatic A1.

Mejnik v razvojni dejavnosti je prinesla kriza v letih 1979 in 1980. V 80. letih je Tomos posodobil program motornih koles in se z novimi modeli znova postavil ob bok svetovni konkurenci. Podjetje je večji pretres doživelo v 90. letih, ko je izgubilo trge nekdanje skupne Jugoslavije. Leta 1998 je Tomos postal sestavni del korporacije Hidria.

Tomosova motorna kolesa in zunajkrmni ladijski motorji so doma in po svetu postali sinonim za dobro prodajan in vzdržljiv izdelek. Manj znano je morda, da so v Tomosu razvijali tudi tekmovalni program motornih koles, s katerim so v 60. in 70. letih celo zmagovali na mednarodnih dirkah za evropski pokal.

V najboljših časih je bilo v tovarni, ki je v svojem obstoju doživela kar nekaj vzponov in padcev, okrog 2500 zaposlenih. Letno so izdelali 80.000 do 100.000 dvokoles. V zadnjem času je bilo letno v Tomosu izdelano 10.000 do 15.000 dvokoles.

Deli s prijatelji