V Črnem Vrhu nad Taborom v Spodnji Savinjski dolini živi družina Močenik: 51-letna Marjana, njen 22-letni sin Tomaž in 82-letni stari oče Viktor. Njihovo življenje ni lahko, saj je Marjana brezposelna, Tomaž pa že vse od šestega leta starosti boleha za epilepsijo. Napadi se pojavljajo od dva- do trikrat na teden, zato nima možnosti za zaposlitev in normalno življenje. Njegova srčna želja je, da bi ozdravel, a pot do ozdravitve pelje prek zahtevne operacije na možganih, ki bi jo opravili v tujini in za katero bi moral plačati okrog 50.000 evrov.
Operirali bi ga v Nemčiji, kjer vodi ekipo Tomažev slovenski (ljubljanski) zdravnik, a Močenikovi nimajo potrebnega denarja. Trpečemu fantu so zato priskočili na pomoč na dveh dobrodelnih koncertih v Taboru in Preboldu, sredstva zbirajo tudi pri preboldskem župnijskem Karitasu.
Na zdravilih 15 let
Epilepsija se je Tomažu prvič pojavila pri šestih letih. Najprej je le bruhal, potem je bolezen napredovala in se stopnjevala, zdaj ima epileptične napade že od dva- do trikrat na teden. Vsak dan mora zaužiti nekaj tablet, a vsa zdravila mu ne pomagajo dovolj. V Ljubljani so mu svetovali, naj obišče priznano nevrološko kliniko v Londonu.
Tam ga je pregledal nevrolog Johan Duncan in obudil upanje: z operacijo možganov bi mu lahko pomagali do zdravja in normalnega življenja. Lahko bi delal, šel v službo in ustvarjal!
»Če mi bo uspelo, bom najsrečnejši človek na svetu. Kar 15 let že moram jemati najrazličnejša zdravila. Pred kratkim me je v roke dobil drug zdravnik, dobil sem tudi nova zdravila. Imam manj napadov, vendar sem po njih bolj zaspan in utrujen, tako da ne morem delati,« pravi Tomaž, ki mu je kljub bolezni uspelo dokončati osnovno šolo in nato še šolo za pomočnika v biotehniki in oskrbi, žal pa zaradi bolezni ni imel moči, da bi se izšolal še za mehanika kmetijskih in delovnih strojev.
Sam nikamor
Močenikovi živijo na domačiji, obdani s pašniki in gozdom. Preživljajo se s tistim, kar pridelajo, za položnice poskrbi pokojnina starega očeta Viktorja, ki je delal kot kmetijski pospeševalec v Kmetijski zadrugi Tabor. Njihova kmetija premore dobre štiri hektarje obdelovalne zemlje in pašnikov ter osem hektarjev gozda. Imajo ovce, koze, race.
»Narava mi veliko pomeni in ne predstavljam si, da bi moral živeti v bloku. Zelo pa pogrešam družbo vrstnikov, a kaj ko sem bolan in si ne morem privoščiti, da bi šel sam na kakšno zabavo. Med ljudmi sem le, ko grem z mamo ali očetom, ki živi v Šmarju pri Jelšah, k zdravniku ali na sprehod. Z velikim veseljem sem bil tudi na obeh dobrodelnih koncertih, ki so mi ju pripravili v podporo. Rad imam glasbo, pomirja me in razveseljuje. Z njo najpogosteje tudi preganjam dolgčas in samoto,« pripoveduje Tomaž.
Izmučen po napadih
Njegov dan se začne z zajtrkom in obrokom zdravil, nadaljuje pa s kakšnim delom, ki ga lahko opravlja. »Če se zjutraj kolikor toliko dobro počutim, običajno tisti dan kar dobro zvozim in tudi kaj naredim. Povsem drugače pa je, če imam napad, saj me tako izmuči, da nisem več za nobeno rabo. Kakšen sem takrat, ko ga imam, ne vem. Glede na posledice se očitno v meni sprosti neka izjemna energija, ki pa moje telo popolnoma izčrpa in sem samo še za v posteljo,« žalostno pove, mami Marjani pa se orosijo oči.
Tomaž čaka, da ga pokličejo na nadaljnje preiskave, šele potem bo predvidoma na vrsti poseg, ki naj bi končno spremenil njegovo življenje na bolje. To
Večina ozdravi
Epilepsija je ena od najpogostejših nevroloških bolezni, pri kateri se ob nenadni nepravilni dejavnosti možganskih celic pojavijo epileptični napadi. Po ocenah ima v Sloveniji to bolezen približno 20.000 ljudi. Kot pravi stroka, je zdravljenje z zdravili uspešno pri okrog 70 odstotkih bolnikov.
Pomoč Tomažu
Za pomoč Tomažu Močeniku je pri Deželni banki Slovenije odprt transakcijski račun: SI56 1964 0501
0704 437.
