LJUBLJANA – Država je letos za plačilo socialnih prispevkov duhovnikom verskih skupnosti namenila nekaj več kot 1,4 milijona evrov, so pojasnili na ministrstvu za kulturo. To so tudi vsa sredstva, ki jih država nameni verskim skupnostim za financiranje njihove verske dejavnosti. Za druge dejavnosti pa lahko sredstva pridobijo prek različnih razpisov.
Osnova za državno financiranje prispevkov duhovnikom verskih skupnosti predstavlja zakon o verski svobodi. Ta je ob sprejetju leta 2007 določal, da država duhovnikom krije prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje od osnove, ki je določena najmanj v višini 60 odstotkov povprečne mesečne plače, a je maja 2012 sprejeti zakon za uravnoteženje javnih financ omenjeni odstotek znižal na 48.
1,3 milijona Katoliški cerkvi, preostalim drobtinice
Od nekaj več kot 1,4 milijona evrov, kolikor jih je država letos namenila za financiranje prispevkov duhovnikov, je največ denarja prejela Katoliška cerkev, in sicer 1,34 milijona evrov. Islamska skupnost je prejela 22.667 evrov, Evangeličanska cerkev 21.048, Srbska pravoslavna cerkev 16.331, Evangeljska binkoštna cerkev 8743, Krščanska adventistična cerkev 4239, Slovenska muslimanska skupnost pa 1619 evrov.
To so tudi vsa sredstva, ki jih država nameni verskim skupnostim za financiranje njihove verskih dejavnosti. Druga sredstva lahko verske skupnosti dobijo prek javnih razpisov, na katerih pa morajo kandidirati enako kot vsi drugi.
Državni denar tudi za šole
Del denarja lahko pridobijo tudi za financiranje svojih zasebnih šol, če te izpolnjujejo predpisana merila in izvajajo javni šolski program. Za zdaj ima zasebne šole, ki izvajajo javni program, le Katoliška cerkev, in sicer sedem od 17 zasebnih šol, kolikor jih imamo v Sloveniji.
Od 13,7 milijona evrov, kolikor jih je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport letos namenilo za vse zasebne šole, so katoliške zasebne šole letos prejele 9,3 milijona evrov. Od tega je največ prejel Zavod sv. Stanislava, v okviru katerega delujejo klasična škofijska gimnazija, osnovna in glasbena šola, in sicer nekaj manj kot 3,8 milijona evrov. Zavod Antona Martina Slomška, v okviru katerega delujeta klasična škofijska gimnazija in glasbena šola, je prejel nekaj manj kot 2,3 milijona evrov. Gimnazija Želimlje je prejela nekaj manj kot 1,4 milijona evrov, Škofijska gimnazija Vipava pa nekaj več kot 1,1 milijona evrov. Preostalo so prejeli Zavod Salesianum, Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla in Zavod sv. Cirila in Metoda.
Kot je povedal v. d. ravnatelja Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu pri Ljubljani Simon Feštanj, je denar, ki ga dobijo, namenjen za plače učiteljev in materialne stroške, medtem ko mora stroške samega vzdrževanja prostorov, elektrike, kurjave in podobno kriti ustanovitelj sam. V tem smislu so po njegovih besedah zasebne srednje šole za državo cenejše od državnih, saj mora pri slednjih vse stroške pokriti država.
Nekaj sredstev lahko verske skupnosti pridobijo tudi za obnovo sakralnih objektov, ki so kulturni spomenik, in sicer prek razpisov ministrstva za kulturo za sofinanciranje obnove kulturne dediščine. V tem letu je država na podlagi omenjenega razpisa verskim skupnostim po podatkih ministrstva dodelila 387.115 evrov. V Sloveniji je sicer za kulturni spomenik razglašenih okoli 60 odstotkov ali okoli 1450 cerkva.
Na drugi strani so verske skupnosti dolžne plačevati davke. Med drugim morajo plačevati nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (razen za objekte, ki jim služijo za versko dejavnost) in pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest. Davek plačajo tudi, če izvajajo dobičkonosno dejavnost, podjetja, ki jih ustanovi verska skupnost, pa so davčno izenačena z drugimi podjetji. So pa verske skupnosti oproščene plačila davka od darov vernikov. Pri slednjem so kot pravne osebe zasebnega prava izenačene z društvi, organizacijami in zavodi.
