Prvič, poslanec najmanj dokongresno Židanovega SD Samo Bevk je podprl svetniško skupino SD iz Slovenske Bistrice ter na ministra Uroša Grilca naslovil pismo, v katerem se odločno zavzema za razglasitev prizorišča poslednjega boja Pohorskega bataljona na Osankarici za kulturni spomenik državnega pomena. Zanimivo. Drugič, policija je slovenske medije obvestila, da že ves čas izvaja ne samo številne, ampak tudi zelo različne preventivne akcije, ter da to, da tudi otroci iz vrtca obiskujejo Policijsko akademijo v Tacnu, bržda spada med najbolj pohvale vredne. Tretjič, Alenka Bratušek, predsednica v odstopu vlade v odstopu, bo jutri z ustanovnim kongresom v ljubljanski Stari mestni elektrarni na strankarsko prizorišče privlekla še eno strankokratsko tvorbo s kakor izvirnim imenom Zavezništvo AB. Četrtič, Banka Slovenija nas je hvala bogu potolažila, da ugledni ekonomist, eden od vodilnih mednarodnih poznavalcev svetovne »industrije« izogibanja davkom, James S. Henry nesramno pretirava, ko razlaga, da so naši tajkunizirani zmuzneti v različne davčne oaze iz Slovenije prenesli od 50 do najbrž celo 75 milijard evrov. Petič, predsednik republike Borut Pahor je znova zavihal rokave in v slavnostnem (na)govoru na slovesnosti ob 150-letnici Osnovne šole Koprivnica poudaril, da naš javni šolski sistem čisto vsem mladim, »ne glede na njihov socialni ali geografski položaj«, omogoča razvijanje njihovih talentov itn. Zaradi katere od naštetih novic bi nas moralo še najbolj skrbeti in katera med njimi priča predvsem o butalski iznajdljivosti slovenskih leonardovdavinčijev – ali pa bi jih morali označiti za slovenske machiavellije? –, je, jasno, vprašanje za milijon dolarjev. Ne, ni tako preprosto odgovoriti nanj.
Tony Robbins, zelo uspešen ameriški predavatelj, »coach« (trener, svetovalec) in terapevt, na svojih predavanjih rad omeni, da mu ljudje po navadi takoj povedo, da za tisto, kar počnejo, sploh ne potrebujejo nobene dodatne motivacije. Niti naši politiki, državni funkcionarji ter predstavniki državnih ustanov in organov je ne potrebujejo. Potrebujejo »le več časa«, še več denarja ter izjemno, brezmejno potrpežljivost volivcev.
